Bistvo je v prepoznavanju tega, kar vi govorite njim in kar oni govorijo vam, nato pa v načinu komunikacije, ki živalim omogoča razumeti tisto, kar jim govorite.
Z malo vaje lahko vsak osvoji to veščino. Ključ je v potrpljenju in ljubezni.
Začnite z nečim preprostim. Najbolje je, da za začetek vadite z družinskim ljubljencem, ki ga dobro poznate, na primer z mačko ali s psom. Z mačkami je lahko malce težje, ker so bolj izbirčne glede osebe, s katero so pripravljene komunicirati in ji prisluhniti. Zatorej če nimate ravno najbolj pristnega odnosa z mačko, razmislite o družinskem psu. Z njimi je običajno lažje delati, saj so krdelne živali in se lažje uskladijo z vodjo tropa, v tem primeru – z vami.
PRISTOP H KUŽKOM
Nežno in tiho je formula za uspeh. Začnite tako, da odvedete psa v tiho sobo. Ker prepoznava vaš glas, ste v prednosti. Sedite na tla poleg njega ali naj on sede poleg vas na fotelj oziroma posteljo, če mu je dovoljeno. Božajte ga tam, kjer mu najbolj ugaja, dokler se ne sprosti. Nato mu začnite tiho in nežno govoriti.
Če imate izrazito teritorialnega nekastriranega samca, se lahko zgodi, da se na vaše delovanje ne bo odzval, ampak bo preprosto vstal in odšel. Če to stori, mu sledite in poskusite znova.
Izgovarjajte kratek stavek ali besedo in to stalno ponavljajte. Na primer: »Živijo, srček, živijo, srček, živijo, srček ...« Vsak ima svojo frazo. Nagovarjajte ga s to ključno frazo. Ko desetkrat izgovorite ključno frazo z ritmičnim glasom, zaprite oči in ostanite v tišini. Nehajte božati psa in začnite v mislih ustvarjati sliko tega, kar želite, da zdaj naredi. Ne zapletite se v »miselno podobo«. Raje si predstavljajte, da si skupaj s psom delite zavest in da so vajine misli ter čustva povezani.
Prikličite občutek trenutka, ko psu dajete nagrado, on pa vam to vrača.
Živali, kot so mačke, psi in nekateri večji sesalci, to dokaj hitro občutijo. Če želite, da vam postavi glavo na noge, si predstavljajte, da to počne, vi pa ga za nagrado božate po predelu, kjer mu to ugaja. Morda bi bilo dobro, da ga pogledate v oči in mu miselno ter čustveno prenesete informacije.
Pomaga lahko tudi to, da si predstavljate, da se istočasno stimulirata vaše in njegovo tretje oko, čeravno se bo to tako ali tako zgodilo, ko boste usmerili pozornost na misli, ki se izmenjujejo med vama. Ko to storite, spet izgovorite ključno frazo in pošljite sliko v njegovo glavo, kot da jo tja odnese oblaček.
Ponavljajte to, dokler ne vstane in odide ali dokler vam ne položi glave na noge.
Pomembno je vedeti, da če pes vstane in odide ali če se na vaše delovanje ne odziva, to ne pomeni nujno, da počnete nekaj narobe. Morda ga preprosto ne zanima, ne želi poskusiti ali pa v tem trenutku ni usklajen z vami in misli na nekaj čisto drugega.
Številni psi pozornost lahko hitro obrnejo drugam, na kar vplivajo najrazličnejši dejavniki – pasma, starost, prehrambne navade (ali je hrana vedno dostopna ali ga vi redno hranite?), sprehajalne navade ... Od vsega tega je odvisen uspeh. Običajno se kastrirani samci in samice z radostjo prepustijo vizualizirani obljubi ljubkovanja in od njih lahko pričakujete, da vam bodo najhitreje položili glavo na noge. Če vam uspe, čestitke! To je bila vaša prva komunikacija s psom!
ZDAJ PA MUCKI
Trdoglave in svojeglave mačke! Ne glede na to, ali ste ljubitelj psov, mačk ali obojih, je dejstvo, da so mačke kanček bolj trmoglave. Če so pripravljene sprejeti vaš slikovni pogovor, ga bodo sprejele. Če niso, ga ne bodo, in bog vam pomagaj, če jih boste poskušali prisiliti, da storijo nekaj, česar nočejo.
Če se vaša mačka izrazito rada crklja, vsekakor vizualizirajte, kako jo gladite po njenem najljubšem predelu. Če ni crkljiva, ji poskusite pokazati, da bo dobila priljubljeno poslastico. Spet izgovorite ključno frazo. Veste, kakšen ton glasu ima rada. Govorite s tonom, ki bi ga uporabili pri hranjenju otroka. Po nekaj trenutkih (mačkam hitro postane dolgočasno) izgovorite ključno frazo in pobožajte mačko, ustavite se, nato začnite vzpostavljati zvezo.
Pri mačkah najbolje deluje jasna, hitro poslana slika. Ničesar ne zahtevajte. Samo pošljite sliko ljubezni za začetek. Vizualizacija hranjenja (pred resničnim hranjenjem) po navadi dobro deluje. Ste pomislili na to, da bo mačka odhitela k posodi za hrano, če boste to storili pred hranjenjem? Absolutno imate prav. V tem je tudi smisel. Mačka se bo navadila na to, da ji govorite, da dobre stvari pridejo v času, ko pač pridejo. Kasneje ji lahko nenadoma pošljete podobo nečesa povsem drugega in razumela vas bo.
KAJ PA DRUGE ŽIVALCE?
Ko se pogovarjate z manjšimi živalcami, pticami ali plazilci, morate vedeti, da imajo manjše možgane. Sprejemanje podob bo šlo počasneje, torej bo trajalo dalj časa. Nivo njihove zavesti je precej nižji od nivoja zavesti mačk ali psov, zato je njihova sposobnost usklajevanja precej bolj omejena. Če je žival hišni ljubljenec, mora biti navajena na zvok vašega glasu.
Če žival ni vaša, raje malo počakajte na pogovor z njo. Bodite potrpežljivi. Ko boste enkrat znali klepetati s hišnim ljubljencem, bo ostalo prišlo samo od sebe. Če žival ne reagira na ključno besedo ali stavek, kar je zelo mogoče, najdite kakšen drugi zvok. Morda tiho »ččč« ali nežno »ššš«.
Nekateri plazilci uživajo v človeškem dotiku, vendar ne večina. Enako je s pticami, želvami, žabami ... Če žival ne mara dotika, se držite nežnega »ššš«. Na začetku ritmično ustvarjajte ključni zvok. Ko se žival navadi nanj, si hitro zamislite podobo oziroma sliko, brez kakšnih podrobnosti. Slika naj bo jasna in preprosta, vi pa morate biti hitri. Vizualizirajte in takoj izstrelite vizualizacijo.
Zapomnite si – z vajo do popolnosti.
NUDENJE POMOČI
Če se vaš hišni ljubljenec poškoduje ali ni videti dobro, ga lahko vprašate, kaj ga boli ali zakaj se tako obnaša. Vprašanja lahko formirate na enak način, le da morate poslati sliko živali točno takšne, kakršna je, ter ji prikazovati posamezne dele njenega telesa, drugega za drugim, dokler vam ne da znaka, da se zaustavite.
Lahko vas poliže, se premakne, začne presti, a če ste zelo skoncentrirani, vam žival lahko celo pove, kaj točno je njena težava. To je zelo koristno, kadar naletite na poškodovano žival. Če je ne poznate, je seveda pametno ostati na varni razdalji.
Tudi iz daljave lahko komunicirate in umirite preplašeno ali poškodovano žival. Lahko pošljete slike, ki prikazujejo žival v trenutku, ko se počuti dobro. Pošljete lahko celo ljubezen. Ljubezen ne potrebuje vizualizacije in podobe. Pošiljka pomirjujočega, blagega občutka miru dela čudeže.
UPORABLJAJTE BESEDE
Več ko komunicirate, bolj se z živaljo zbližujete. Vsak verbalno komunicira s svojimi živalmi. Mnogi psi, pa tudi mačke, začnejo razumeti, kaj pomenijo določene besede, zlasti takšne, kot je »hrana«. Z vajo se bo poglabljala tudi vaša povezanost z njimi in besede kmalu ne bodo več potrebne. Takrat postane čarobno.
ALI ODGOVARJAJO?
Seveda odgovarjajo. Na različne načine. Nekateri od večjih sesalcev so že na tej stopnji zavesti, da vam takoj odgovarjajo. Obstajajo psi, ki lahko vedno jasno povedo, kaj želijo: božanje, hrano, vodo, sprehod ... Pri nekaterih takoj veste, kdaj so zadovoljni in kdaj slabe volje. Ko enkrat začnejo tako dobro komunicirati, je treba komunikacijski kanal vzdrževati odprt.
PSIHIČNE SPOSOBNOSTI
Najpomembnejše vprašanje je, ali moramo imeti razvite psihične sposobnosti, da lahko govorimo z živalmi. Odgovor je: da.
Toda ne skrbite, vsak lahko razvije svoje psihične sposobnosti. Vsi imamo to v sebi. Morda te sposobnosti še niso izklesane, morda so uspavane in moramo malce delati na njih, a pomembno je, da to stanje lahko spremenimo.
Določene možganske funkcije lahko izboljšamo s preprosto tehniko ponavljanja, vaje, učenja in izvajanja. Enako je kot z dvigovanjem uteži – če želite mišičasto telo, ga morate spraviti v pogon in poskrbeti, da ostaja aktivno. To so naši darovi. Moramo jih uporabljati. Pogovarjanje z živalmi je eden tistih darov, ki nam v življenje lahko prinesejo veliko čarobnosti, sreče, ljubezni in tople povezanosti.
