V sklopu preverjanja mikrobioloških lastnosti sirnih namazov so na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) ugotavljali morebitno prisotnost plesni in kvasovk, ki so kazalniki higiene živila. Vsi izdelki so ta del testiranja prestali brez težav. Več slabih ocen je bilo pri senzoriki, kjer so nekateri dobili slabo oceno predvsem zaradi peskaste konsistence, šibke arome ter kislega, grenkega ali nečistega oziroma tujega okusa. Določeni izdelki so prejeli slabo oceno zaradi previsoke vsebnosti maščobe. Kot ugotavljajo na ZPS, pa se je znova potrdilo, da cena ni edino merilo kakovosti.
Dve skupini sirnih namazov
Sirni namazi so si na prvi pogled precej podobni, a če obrnemo embalažo in podrobno preberemo seznam sestavin, lahko glede na sestavo razločimo dve skupini – tiste, ki so narejeni zgolj iz osnovnih sestavin (pasteriziranega mleka ter po navadi tudi smetane in soli), ter tiste, ki vsebujejo še nekaj dodatkov (modificiran škrob, jedilno želatino) in/ali aditivov (stabilizatorje, kisline).
Dnevno z uživanjem ni dobro pretiravati
Rezultati so pokazali, da vzorci sicer ustrezajo standardom glede deleža maščobe, a je ta vendarle izjemno velik, zato na ZPS opozarjajo: »V sto gramih teh izdelkov je od 14 do 26 gramov maščobe, torej spadajo med bolj mastna živila. Kar devetim izmed desetih vzorcev je zasvetila rdeča luč za vsebnost maščobe. Glede na smernice uravnotežene prehrane naj bi na dan zaužili od dve do štiri enote mleka in mlečnih izdelkov, a ker je vsebnost maščobe v namazu tako visoka, ga v eni enoti ne pojejmo več kot 30 gramov.«
Sto gramov sirnega namaza lahko vsebuje tudi do en gram soli, kar pomeni, da bi tem izdelkom na prehranskem semaforju zasvetila oranžna luč, torej jih moramo uživati zmerno. »Če zaužijemo le priporočeno porcijo (od 20 do 30 gramov), z vidika zdravega prehranjevanja vsebnost soli ni problematična, kljub temu pa bi je lahko izdelki vsebovali manj,« še pojasnjujejo.
