V primeru Campi Flegrei oziroma »gorečih polj,« ki so dom rimskega boga ognja Vulkana, gre pravzaprav za obsežno vulkansko območje s 24 kraterji, ki leži le nekaj kilometrov zahodno od milijonskega Neaplja. Kraterji skupaj sestavljajo kaldero, torej, kot nas poduči Wikipedija, geološko obliko, ki nastane kot posledica sesedanja ognjenika samega vase. Ta starodavni supervulkan je zdaj začel kazati znake prebujanja iz dolgega spanca.
Za 1,5 milijona Neapeljčanov, ki živijo v njegovi senci, sicer ne predstavlja takojšnje nevarnosti, saj še ne bo izbruhnil, a ugotovitve vendarle kažejo, da se je globoko v notranjosti podal na nov goreči cikel, ki nekje v prihodnosti obeta katastrofalno uničenje. Njegovega gorja bi lahko bili deležni prebivalci širom Evrope, ne le Italijani. »Menimo, da je podvulkanski sistem pri Campi Flegrei trenutno vstopil v novo fazo kopičenja moči, ki se bo v neki nedoločeni točki v prihodnosti potencialno končala z obsežnim izbruhom,« so v znanstvenem članku zapisali raziskovalci pod vodstvom vulkanologa Francesca Fornija z Univerze Nanyang v Singapurju.
Pestra zgodovina
Campi Flegrei ima pestro zgodovino. Nazadnje je izbruhnil leta 1538, ko je bruhal kar bruhal osem dni in ob tem ustvaril tudi novo goro, nadvse prikladno poimenovano Monte Nuovo (nova gora). A je bil to vseeno razmeroma majhen izbruh, če ga primerjamo z drugimi v njegovem arzenalu. Pred približno 39.000 leti je izbruhnil tako silovito, da je vulkanski pepel raztrosil po območju, ki je obsegalo kar 3,7 milijona kvadratnih kilometrov. Geologi menijo, da je Campi Flegrei v svoji zgodovini v tako velikem obsegu izbruhnil dvakrat, zabeležili pa so še 21 »manjših« izbruhov, kot je bil tisti zadnji, ko se je rodila nova gora. V nedrih te pošasti naj bi se zdaj znova začel povečevati pritisk.
Je izbruh tega supervulkana torej neizbežen? Tega nihčne ne more napovedati zagotovo. Kot pojasnjujejo raziskovalci, se lahko to zgodi če več sto ali pa celo tisoč let. »Te fizične in kemične razmere lahko vztrajajo zelo dolgo,« je za New York Times dejal soavtor študije Gianfilippo De Astis z italijanskega Nacionalnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo.
