Vlažna jesen in mrzla sima sta navadno tista letna časa, ki nam jo zagodeta v prvi vrsti z visokimi stroški ogrevanja, obenem pa sta tudi kazalca vlage v prostoru. Vlaga navadno nastane zaradi uporabe prostora in aktivnosti v njem. Zavedati se moramo, da se slednja tvori v prvi vrsti z dihanjem in znojenjem, hitreje in pogosteje pa z umivanjem, kopanjem, pranjem, sušenjem, kuhanjem ter zaradi nezadostnega prezračevanja. Optimalna vlažnost v prostorih naj bi bila med 40 in 60 odstotki, višja vlažnost pa lahko že povzroča zdravstvene težave in nastanek plesni. Najpogosteje jo opazimo kot nabiranje kondenzirane vlage na oknih, kjer se začno nabirati drobne vodne kapljice.
Zakaj pride do vlage oziroma do kondenza?
Do kondenzacije na steklu pride navadno zaradi tega, ker je steklo v primerjavi z zidovi in drugimi obodnimi konstrukcijskimi elementi bolj hladno, oziroma zaradi stika toplega zraka iz notranjosti z mrzlim steklom. Kondenzacijo bomo hitreje zaznali v starejših in slabo izoliranih objektih, v katerih prihaja do večje zračne vlažnosti. Pojavi se lahko tudi pri novogradnjah zaradi gradbeno-fizikalnih nepravilnosti in konstrukcijskih napak ali ker se vlaga v materialih ni primerno izsušila, se zadostno ogrevala in prezračevala.
Kako ukrepate
Najboljši ukrep, s katerim boste obvarovali svoje zdravje in zidove ohranili suhe, je redno zračenje. Z zračenjem poskrbimo za redno izmenjavo zraka in preprečimo kopičenje vlage. V zimskih in hladnih dneh bo redno zračenje, zračite zmeraj na stežaj, nakopičen topel in vlažen zrak zamenjalo s hladnejšim in bolj suhim zrakom. Ta se bo hitreje ogrel, obenem pa poskrbel za prijetnejšo klimo v prostoru.
Povišajte temperaturo
Kondenzacijo boste preprečili tudi z rednim ogrevanjem prostorov. Prostore v zimskem času ogrevajte, saj boste tako preprečili, da bi se v zidovih zadrževala vlaga. Hladne steklene površine, ki so najbolj dovzetne za temperaturne spremembe, se bodo segrele na temperaturo rosišča, to pa bo preprečilo kondenzacijo vodne pare.
Redno zračenje
Priporočamo vam vsaj trikrat dnevno do štiriminutno zračenje vseh prostorov v etaži na prepih. Tako boste dosegli hitro menjavo zraka, tudi iz mrtvih kotov, kjer je zrak najbolj vlažen.
Razvlažilec zraka
Če v prostoru kljub rednemu zračenju zastaja preveč vlage, razmislite o razvlaževalcu, ki bo s kondenzacijo zbiral zračno vlago v posodo.