Opus Dei je podobo skrivnostne katoliške organizacije, ki ji nekateri celo očitajo mračnjaške nakane, v javnosti dobil zlasti v zadnjih letih zaradi domišljije polnega in z zgodovinskimi dejstvi sprtega romana Da Vincijeva šifra ameriškega romanopisca Dana Browna, po katerem so tudi posneli istoimenski film s Tomom Hanksom v glavni vlogi. V romanu so člani Opusa Dei predstavljeni kot samobičajoči se verski fanatiki, ki skrivaj vladajo svetu.
VSE SE JE ZAČELO V ŠPANIJI
»Zgodba, da je Opus Dei neka skrivnostna organizacija, se je začela v Španiji. Po državljanski vojni so v Španiji nekateri člani vladajoče stranke Falanga (stranke, ki jo je vodil general Franco, op. p.) govorili, da so člani Opusa Dei prostozidarji. Da je to skrivnostna organizacija, ki deluje proti španski vladi. To so pisali tudi novinarji in takšna predstava o Opusu Dei se je nato razširila po svetu,« nam je pojasnil Rafael Arias, regionalni vikar Opusa Dei v Sloveniji. Arias je po rodu Španec, rodil se je leta 1946 v mestu Segovia v bližini Madrida. Član Opusa Dei je od leta 1967, leta 1998 je postal duhovnik, v Slovenijo pa je prišel leta 2008. Slovenski Opus Dei, ki šteje okoli 40 članov, vodi od leta 2010.
PO SVETU JE 100.000 ČLANOV
Opus Dei (slovensko Božje delo), ki ga je leta 1928 v Španiji ustanovil katoliški duhovnik José Maria Escrivás de Balaguer y Albas (v slovenščini tudi sveti Jožefmarija Escriva), ima po vsem svetu približno sto tisoč članov. Na čelu Opusa Dei je prelat, od lanskega januarja je na tem položaju Fernando Ocáriz. Okoli 98 odstotkov članov je laikov, duhovnikov je okoli dva tisoč. Laiki se delijo na numerarije in supernumerarije. Prvi so zavezani celibatu in živijo v hišah Opusa Dei, drugi, ki so številnejši od numerarijev, pa so lahko poročeni in imajo družine.
IMEN NE RAZKRIVAJO
V Slovenijo so prvi člani Opusa Dei oziroma numerariji prišli leta 2003. »Najprej je bilo pet numerarijev. Eden je prišel iz Argentine, drugi iz Čila, tretji iz Mehike, dva pa iz Španije. Nato smo prišli še štirje, zato nas je zdaj skupaj devet. Tudi žensk je bilo na začetku pet, zdaj jih je okoli deset. Te numerarije delajo kot zdravnice, podjetnice in pravnice. Imamo tudi arhitektko,« nam pojasni Arias. Imena članov slovenskega Opusa Dei zaradi varovanja njihove pravice do zasebnosti ne razkrivajo medijem. Ima pa vsak član pravico, da svojo pripadnost tej organizaciji svobodno razglaša, tudi njihovi sorodniki in bližnji vedo, da so člani Opusa Dei. Kot še pravi Arias, so med člani Opusa Dei v Sloveniji inženirji, srednješolski učitelji, zdravniki, zaposleni v podjetjih, upokojenci, brezposelni, gospodinje, prevajalci, študentke, ki iščejo službo ... »V slovenskem Opusu Dei ni politikov ali bankirjev, če bi bili, pa bi morali biti kot katoličani ljudje, ki iščejo svetost v svoji nalogi,« poudarja.
ŽELIJO VEČ ČLANOV
Od vseh numerarijev, ki se nahajajo v Sloveniji, so trije Slovenci, tudi pri numerarijah so tri Slovenke. »Drugi člani so iz Čila, Španije, ena numerarija je iz Poljske, ena iz Francije, ena iz Urugvaja, ena iz Mehike. Upamo, da bomo imeli čim prej še več članov iz Slovenije. Opus Dei v Sloveniji potrebuje več Slovencev, da bomo tukaj pognali korenine,« pravi Arias in dodaja, da je v Sloveniji zanj raj in da se počuti Slovenca. Zelo mu je všeč, da je Slovenija čista in urejena ter da ljudje govorijo po tiho. »Španci so namreč zelo glasni. Jaz delam v stolnici, spovedujem v ponedeljek in četrtek, in ko pridejo španski turisti, takoj vem, da so to Španci. Ko so še pol kilometra daleč. Kot barbari pridejo,« se pošali Arias.
GLEDE FINANC NI SKRIVNOSTI
Opus Dei ima v Ljubljani trenutno dva centra oziroma hiši – za moške v Rožni dolini in za ženske na Jamovi. Leta 2010 je za dobrih pol milijona evrov kupil od polzelske občine dvorec Novi Klošter v Založah pri Polzeli in ga obnovil. In kako se slovenski Opus Dei financira? »V Sloveniji se financiramo s prispevki numerarijev in numerarij. Obstajajo nekateri, ki imajo višje plače, drugi pa imajo nižje, zlasti tisti, ki začenjajo poklicno življenje. Vsak od njih ima dohodek iz svojega poklica in vsi se svobodno odločijo, ali bodo svoje dohodke namenili podpori centra, v katerem živijo,« nam pojasni Arias in doda, da supernumerariji prispevajo donacije, ki pa so logično manjše, ker morajo supernumerariji predvsem skrbeti za svoje družine. Za večje projekte, kot sta nakup in obnova hiše v Rožni dolini oziroma graščine v Založah, imajo podporo fundacij, zlasti evropskih. Včasih jim pomagajo z donacijami, a po navadi s krediti, ki jih morajo vrniti z obrestmi vred.
Vrata slovenskega Opusa Dei so za medije na stežaj odprta. Prijazni Arias nam je tako razkazal njihovo hišo v ljubljanski Rožni dolini, kjer trenutno poleg devetih numerarijev živi še sedem študentov. V hiši ima med drugim svoje prostore Arias, v stavbi so tudi lepo urejene sobe za študente, skupni prostori, kjer se srečujejo člani Opusa Dei, učilnice s priročnimi knjižnicami, sobe za razmišljanje in kapela.
Galerija
Poglej vse fotografije (8)
