Vse več ljudi pazi na uravnoteženo prehrano in nedaleč stran od nas je zaživel unikatni pilotski projekt, ki obeta nova merila pri hrani, potovanju in oživlja »stare« vrednote v zavestnem uživanju, neokrnjeni naravi in avtohtoni, lokalno pridelani hrani. Dobrodošla, prva svetovna slow food destinacija!
Preberite tudi: Zloženke s poletno zelenjavo. Kliknite TUKAJ!
Vzeti si čas za jesti, uživati, okusiti, začutiti je vodilo, ki so ga osmislili snovalci prve svetovne slow food destinacije in povabili k enkratnim doživetjem in proslavljanju užitkov. Živeti s krajem, domačini, lokalno kulinariko. Nedaleč stran od nas, v čarobni Ziljski in Lesni dolini v Avstriji, kjer od nekdaj propagirajo in živijo filozofijo Alpe–Adria, se zdi, da se je čas ustavil, in to v dobrem smislu! Da si se ob trenutkih izjemnih doživetij znašel v upočasnjenem tempu in v nekem drugem svetu. Kajti kdor upočasni tempo, so prepričani, intenzivneje uživa. In dotlej neodkrito stopi v sicer tako utesnjeno perspektivo. Na piedestal pa so postavili lokalne proizvajalce, angažirane kmetovalce in oživeli tradicijo.
Vasica vizionarjev
Pravijo, da v idilični vasici Koče - Muta, na skrajnem jugozahodu avstrijske Koroške, živijo trmasti, a izjemno ustvarjalni in vizionarski ljudje. Kraj srečanj, kultur, vere je ustvaril tip človeka, ki ostaja zvest svojim sanjam in je ohranil čut za pristnost. Tukaj gojijo stare zvrsti koruze in srečno govedo, testenine so narejene na roko, kruh nastaja v domačih pečeh, kuhajo odlično žganje, imajo svoje pivo, celo pražijo lastno kavo. Ne velja zaman, da je tu najokusnejši kotiček Koroške.
Doživetje okusa
Gonilna sila izjemne ideje, prve svetovne slow food destinacije, ki se že v pilotskem letu veseli svetovne pozornosti in priljubljenosti, je Herwig Ertl. Kot lastnik vrhunske lokalne delikatese v vasici Koče - Muta, ki je zrasla iz skromne družinske trgovine, si je začrtal prav posebno pot – odločil se je postati glasnik enkratnih kulinaričnih sporočil in oče Festivala užitkov. Odločen mož je pri svojem videnju neizprosen. Propagira in v svojem templju kulinaričnih užitkov zastopa izključno iskrene, majhne proizvajalce, ki v svoje izdelke zapakirajo čustva in navdušenje ter se zadovoljijo le z najboljšo kakovostjo. »Moja velika strast je prirejati svoj Festival užitkov, kjer skupaj s svojimi dobavitelji nastopam v glavni vlogi. S čustvi, navdušenjem in predanostjo. Kajti izdelki potrebujejo sporočilo in posamezna regija bo živela toliko časa, dokler bo imel človek kaj za povedati,« je poudaril ob srečanju. In dodal, da so največje zlo današnjega časa hitra hrana, obloženi kruhki in prenatrpani bifeji, ki kar kličejo po prenajedanju. Največje razkošje pa je to, kar proizvaja sosed, ki je iskren ter hoče nam in našemu zdravju dobro. To razkošje moramo obvarovati, z njim moramo ravnati pazljivo, da bodo ti izdelki dobili poseben status in postali doživetje okusa.
Naj bo hrana dobra, čista in pravična
Podobnega mnenja so vsi majhni lokalni proizvajalci, ki sodelujejo pri projektu. Združuje in vodi jih miselnost, da mora biti hrana dobra, čista in pravična. To pomeni, da mora biti izjemnega okusa, biološko in trajnostno pridelana ter mora pridelovalcem prinesti pravično plačilo. Kako to gre, pa si enakomisleči lahko ogledajo na lastne oči, okusijo in doživijo ob skupnem pridelovanju lokalnih dobrot, domačega kruha, zlatega medu, slastnega sira, bele polente, pa tudi nastanijo se lahko na lokacijah, ki se držijo naštetih vrednot, na primer v prvem avstrijskem biohotelu Daberer, kjer zdrav način življenja propagirajo že od davnega leta 1928. Takrat je praded na posestvu odkril zdravilni vrelec in se odločil odpreti toplice. Kot zanesljiva stalnica teče zdravilni izvir še danes, tako v bazenu za sprostitev kot tudi iz vseh pip v hiši. In kar je najpomembnejše, od nekdaj tesno sodelujejo s kmetijami iz okolice, danes bi jih imenovali biokmetije. Vse, kar se znajde na krožniku, tako prihaja iz domačega okolja in vse dobavitelje tudi osebno poznajo.
Užitek vsem in vsakemu
Slow food travel potovanjem vrača to, kar so nekoč bila: pot k refleksiji in spoznanjem. In navsezadnje k samemu sebi. Kulinarični sladokusci tudi pri nas poznajo filozofijo restavracij slow food. Gre za svetovno gibanje, ki ga je leta 1987 v Parizu ustanovil danes legendarni Carlo Petrini in katerega simbol je polž – malo, prefinjeno in preudarno bitje, ki pooseblja kljubovanje hitrosti. Gibanje propagira avtohtono kulinariko s poudarjanjem na lokalno pridelanih živilih, sezonskih jedeh ter odličnih in svežih sestavinah. Predvsem pa poudarja načelo pravice do užitka, dostopnega vsem! Zato slow food ni gibanje, ki bi v svoji filozofiji poudarjalo elitizem (kot se ga je predvsem pri nas prijel sloves), temveč je gibanje, ki želi omogočiti užitek vsakemu. Zato so cene pri izvornih restavracijah slow food omejene navzgor. Obenem poudarja tudi pomen zdravega prehranjevanja in opozarja na negativne učinke globalizacije v živilski industriji.
