Slovenija je majhna evropska država, ki leži na stičišču alpskega, sredozemskega, panonskega in dinarskega sveta. Površina 20.273 kvadratnih kilometrov in prebivalstvo, ki za ščepec presega število dva milijona, jo uvrščata med majhne države, v evropskem in svetovnem merilu. Čeprav pod Alpami ne manjka odličnih športnikov, znanstvenikov in kulturnih ustvarjalcev, to očitno ne poteši vseh apetitov po dokazovanju in izstopanju iz »zaklete« druščine majhnih. Guinnessova knjiga svetovnih rekordov tako ponuja idealno priložnost za preskok med velike. Čeprav »podiralci« rekordov od Guinnessove institucije prejmejo le certifikat, in ne denarne nagrade, je pridobljena slava zagotovo tudi finančno unovčljiva. Zadnjo izdajo knjige tako krasi kar 21 slovenskih svetovnih rekordov.
VEČNA ČETVORKA
Prav vsako leto se zgodi, da slovenski srednješolci podrejo svetovni rekord v izvajanju maturantske četvorke in, seveda, tudi letos je bilo tako. Četudi na prvi pogled ni povsem jasno, kako je prav vsako leto na ulicah več srednješolcev, ko država ne beleži znatnejšega prirasta prebivalstva. Logika tudi narekuje, da če bi se denimo samo na Dunaju in v bližnji okolici odločili zaplesati srednješolci, bi slovenski rekord bržkone padel. Kdo torej tvori tekmovalno konkurenco Sloveniji?
ČOKOLADA VELIKANKA
Leta 2016 so v Radovljici naredili gigantsko čokolado. Sestavljena je bila iz kar 28 tisoč koščkov mlečne čokolade. Dolga je bila kar štirinajst in široka celih 10 metrov. Čokolado, za katero so porabili tono in pol čokolade, je več kot 300 ur pripravljalo pet slaščičarjev. Zavzela je 140 kvadratnih metrov površine. Zbrani so nato zagrizli v velikanko in jo skoraj do konca pojedli.
AMAZONSKA STRELA
Martin Strel je poklicni maratonski plavalec in večkratni svetovni rekorder v plavanju na dolgih progah. Med njegove najodmevnejše dosežke spada plavanje po celotnem toku največjih svetovnih rek. Leta 2002 je od izvira do izliva preplaval reko Misisipi, leta 2004 je premagal reko Jangce in leta 2007 po 5268 kilometrih opravil še z Amazonko ter tako postal plavalec, ki se je vpisal med rekorderje. Skupno je podrl kar štiri Guinnessove rekorde ter si pridobil vzdevek Veliki rečni mož.
NA MESTU SE DALEČ PRIDE
Med rekorderji je tudi statična kolesarka Tina Ternjak, ki je uspešno premagala 348 kilometrov dolgo pot, čeprav se ni premaknila niti za centimeter. Statično sobno kolo je namreč dvanajst ur gnala s povprečno hitrostjo 30,4 kilometra na uro. Ob tem si je čas krajšala z masažami in ritmom Golice ter drugih viž popularne in narodnozabavne glasbe.
NEANDERTALČEVA PIŠČAL
Pred približno 60 tisoč leti je neki neandertalec nad reko Idrijco pod robom Šebreljske planote na Cerkljanskem pihal v svojo piščal in jo godel svojim sodobnikom. Leta 1978 so arheologi odkrili njegove ostanke v najdišču Divje babe, ki je staro okrog 80 tisoč let. Najpomembnejša najdba, ki so jo odkrili v jami, je koščena piščal, ki velja za najstarejše glasbilo; njena starost je ocenjena na 50.000 do 60.000 let. Starejše in nič manj pomembne od nje pa so najdbe koščenih konic. Glede na veliko starost piščali in konic gre zelo verjetno za izdelke neandertalca.
NEUTRUDNI HARMONIKAR
Meh Bojana Kovačiča se je raztegnil 50 ur in devet minut daleč. Slovenec je namreč postavil svetovni rekord v igranju harmonike, saj je neprekinjeno igral več kot 50 ur. Svoj podvig je izvedel v kulturnem domu v Gornji Radgoni, skupno pa je zaigral več od 960 različnih skladb. Kovačičev repertoar je obsegal 177 različnih skladb (narodnozabavnih, zabavnih, domačih in tujih), v tem času pa je skupno zaigral 961 skladb in vsaka je morala trajati najmanj dve minuti.
TEŽKOKATEGORNA RAZGLEDNICA
Z velikostjo razglednice 54 kvadratnih metrov ter 23 kilogrami se je Nova Gorica zapisala v Guinnessovo knjigo rekordov. Sestavljena je iz poltrdega kartona, ki je na zadnji strani prevlečen z belim papirjem, na katerem je tako kot na manjši razglednici napisan naslov, nalepljeno pa ima tudi pravo poštno znamko. Na sprednjem delu pa je fotografija Nove Gorice, motiv je iz arhiva Mestne občine Nova Gorica in predstavlja panoramski pogled na mesto.
BUJTA ORJAKINJA
Velika Polana je evropska vas štorkelj in svetovna prestolnica bujte repe. Na pomurskem poletnem festivalu vsako leto kuhajo specialiteto bujto repo, nekoč obvezno jed v času kolin, ki so jo skuhali iz dveh glavnih sestavin, mesnatih svežih svinjskih kosti in prosene kaše. Leta 2013 so se vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov, ko so v velikanskem kotlu za 3600 litrov skuhali rekordnih 1089,5 kilograma bujte repe.
VESOLJNI KRES
Mladi Boštanjčani so nekajkrat postavili najvišje slovenske kresove, leta 2007 pa so se za rekordno dejanje še posebej pripravili, saj so želeli premagati japonske konkurente, ki so se nebu približali za 36,5 metra. Kar mesec dni so na šesterokotno osnovo gradili ogromen kres ter v 3000 delovnih urah vanj vgradili 50 ton lesa in lesnih odpadkov. Kot so povedali, brez pomoči podjetij in njihove mehanizacije dela ne bi zmogli. Njegova konica je segla 43,44 metra visoko, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov.
NAJVEČJI JAMSKI GRAD
Grad Predjama je zaradi svoje fascinantnosti še pred vpisom v Guinnessovo knjigo rekordov žel svetovno slavo. S svojimi 34 metri višine je tako največji jamski grad na svetu. Ob predjamskem prelomu, kjer ponikne potok Lokva, se za navpično, 123 metrov visoko skalno steno odpira zamotano kraško podzemlje. Rovi potekajo v več nadstropjih, povezuje jih vrsta brezen. Celoten podzemski sistem je dolg okoli 6,5 kilometra. Zgrajen je bil v 13. stoletju, obnovljen pa leta 1570.
