Na tržišču je nekaj časa krožila dokaj obskurna knjiga Tito in živali. V njej avtor omenja leoparda, ki ga je Tito prejel kot darilo od predsednika Zambije. Leopard je dneve preživljal v živalskem vrtu na Brionih. Nekega dne je Tito na sprehodu skozi živalski vrt naletel na zaskrbljenega skrbnika in veterinarja.
»Kaj se dogaja?« ju je vprašal predsednik. Moža sta mu odgovorila, da je gepard že dva dni zapored slaboten in brezvoljen. Maršalu sta potožila, da mu že dva dni ponujata tableto, vendar je velika mačka ne želi niti povohati. »Zakaj potem ne vtakneta pilule v nek lep kos mesa, jo skrijeta, in gepard bo vse skupaj pojedel?« Tito je nadaljeval obhod in se čez pol ure vrnil h gepardovi kletki, kjer ga je dočakal isti prizor. »Kaj je spet, tovariša?« ju je vprašal. Skrbnik in veterinar sta pokazala na velik kos mesa, ki je ležal na sredini kletke, in mu odgovorila: »Tudi tako noče!« Tito je, kot pravi knjiga, za trenutek obstal, se zamislil, potegnil dim iz svoje pipe, odrinil tovariša in pristopil h kletki, kjer je nekaj zašepetal v gepardovo uho. Velika mačka je nato vstala in pojedla kos mesa. »Ali se tovariš Tito dejansko zna pogovarjati z živalmi?!« sta se vprašala zbegana delavca.
