Ta je zares naša posebnost, saj pehtran za pripravo sladic uporabljamo le pri nas. Druge kulinarike po svetu pehtran uporabljajo čisto drugače, predvsem kot sestavino omak in mesnih jedi, pa tudi shrankov. Začimbe in dišavnice
Domovina pehtrana je Sibirija, od koder so ga menda v Italijo že v 10. stoletju prinesli Mongoli. Od tod se je v naslednjih stoletjih razširil po vsej Evropi. V srednjem veku so celo verjeli, da je pehtran učinkovito zdravilo zoper ugrize strupenih živali, kar izpričuje tudi njegovo latinsko ime Artemisia dracunculus, kar pomeni »mali zmaj«. Pehtran je s svojim značilnim, prefinjenim vonjem, ki nekoliko spominja na janež, in sladkasto-poprastim okusom zelo cenjen v francoski gastronomiji. Poleg peteršilja, prave krebuljice in drobnjaka je nepogrešljiva sestavina tradicionalne francoske zeliščne mešanice, imenovane »fines herbes«. To vsestransko mešanico uporabljajo za obogatitev okusa številnih jedi.
Poznani sta dve sorodni vrsti pehtrana, ki se med seboj po vonju in okusu precej razlikujeta. Pri nas je bolj poznan in cenjen francoski ali »pravi« pehtran, ki je bolj aromatičen in milejšega okusa od ruskega pehtrana. Ta je nekoliko grenkega in jedkega okusa, zato je bolj kot v kulinariki uporaben v zdravilstvu.
Najbolj uporabni in polni koristnih sestavin so vršički in mladi listki te rastline, ki jih nabiramo še pred cvetenjem. Pehtran le redko lahko kupimo v trgovini. Pogosteje ga ponujajo na tržnicah, zato je najbolje, da si svojo rastlino vzgojimo na vrtu ali v cvetličnem lončku.
Pehtran lahko tudi posušimo ali zamrznemo, da bo na voljo tudi čez zimo, vendar pa s tem izgubi precej značilnega vonja in okusa. Pehtran vsebuje številne zdravju koristne snovi, med katerimi prednjačijo eterična olja (estragol, evgenol, kampen in limonen). Veliko je tudi antioksidantov, salicilne kisline (sestavina aspirina) ter vitaminov A in C. Vsebuje tudi precej pomembnih mineralov, predvsem kalcija, kalija in železa, pa tudi mangana in joda.
V ljudskem zdravilstvu pehtran že od nekdaj uporabljajo za lajšanje prebavnih težav in neješčnosti, za odpravljanje črevesnih zajedavcev in blaženje vnetij. Učinkovito naj bi tudi blažil zobobol in blagodejno deloval na sečila. Z novejšimi raziskavami so ugotovili, da pehtran vsebuje snovi, ki učinkovito znižujejo raven glukoze v krvi in preprečujejo poapnitev žil.
Čeprav pri nas pehtran uporabljamo večinoma za pripravo sladkih jedi, kot so potica, štruklji in narastki, pa je v kulinariki vsestransko uporaben. Je nepogrešljiva sestavina solatnih prelivov, zeliščnega masla in aromatičnega kisa. Odlično se poda v marinade za meso in ribe. Iz njega lahko pripravimo različne zeliščne omake, kot so tatarska ali priznana francoska bearneška omaka iz masla, jajc, šalotke, krebuljice in pehtranovega kisa. S pehtranom izboljšamo okus zelenjavnih, krompirjevih, sirovih, gobjih in jajčnih jedi. Ker pehtran s kuhanjem izgubi precej vonja in okusa, ga je najbolje dodati bolj proti koncu kuhanja.
