Loško ličkanje se je začelo z ličkarskim fruštkom, pridne gospodinje so pripravile bele, koruzne in ajdove žgance ter prežganko, nato so vsi odšli na njivo, kjer so pobrali koruzo in jo na starem kmečkem vozu s konjsko vprego odpeljali pod Smoličev kozolec sredi vasi.
Prišli so tudi s traktorji starodobniki, člani mokronoškega turističnega društva so pražili krompir, gospodinje pa pripravile bograč.
Tam je bil bogat program, prišli so s traktorji starodobniki Etno družabnega društva Draga pri Šentrupertu, člani mokronoškega turističnega društva so pražili krompir, gospodinje pa pripravile bograč. Ličkarska južna je bila tako nared in po njej so se ličkarji spopadli s kupom koruze.
Zaključili z likofom
Po starem izročilu je tisti, ki je v kupu koruze našel devet storžev rdeče koruze, lahko nehal ličkati. Tokrat je sicer niso imeli, so pa zato najmlajše razveselili s skritim zakladom, s katerim so se posladkali.
Delo je zagnanim ličkarjem šlo hitro od rok, moški so koruzo vezali v pare in jih nato obešali v cofe in štante. Kot se spodobi, so delo zaključili z likofom in veselim druženjem. Vse skupaj je domiselno povezovala Anita Petrič, za glasbo je poskrbel harmonikar Goran Tratar, za ljudsko pesem, brez katere ni minilo nobeno kmečko opravilo, kvintet ljudskih pevcev Pet škorcev, prišli so tudi konjeniki Kobilarne Viktorija.
