Po filmu Jurski park iz leta 1993, je velikanski plazilec Tiranozaver Rex postal vsebina marsikatere nočne more. A dve novi raziskavi kažeta, da se ga človeku sploh ne bi bilo potrebno toliko bati, če bi živela skupaj.
Strokovnjaki iz univerze v Manchestru so namreč ugotovili, da pošastni Tiranozaver ni bil ravno dober tekač. Njegova teža mu je onemogočala, da bi dosegel visoke hitrosti.
Tiranozaver Rex je bil »omejen na hitrost hoje,« svojega plena pa ni mogel dolgo časa loviti, je zatrdil eden izmed raziskovalcev, profesor William Sellers. Z računalniško simulacijo je namreč ugotovil, da je bila teža dinozavra tako visoka, da je njegov skelet v primeru teka ne bi zdržal.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Nemški znanstveniki pa so ločeno od te raziskave včeraj ugotovili, da je bila maksimalna hitrost Tiranozavra približno 26 kilometrov na uro, medtem ko je povprečna hitrost človeka med tekom približno 24 kilometrov na uro. To pomeni, da bi marsikateri človek Tiranozavru lahko ušel, tudi če bi ta tekel na vso moč.
A zoologinja Myriam Hirt pojasnjuje, da dinozaver sploh ne bi mogel doseči te maksimalne hitrosti, če že pa le za nekaj trenutkov. »Enostavno rečeno, majhne in srednje velike živali hitro pospešijo in imajo dovolj časa, da dosežejo svojo teoretično najvišjo hitrost, medtem ko so velike živali pri pospeševanju časovno omejene, prav tako pa jim zmanjka energije še preden dosežejo svoj teoretično možen maksimum.«
A Jurski svet bi za človeka vseeno bil poguben. Morda veliki Tiranozaver res ne bi predstavljal našega glavnega plenilca, a manjši mesojedi dinozavri bi človeško bitje zlahka ulovili. Velociraptor je lahko denimo pospešil tudi do hitrosti 55 kilometrov na uro.
