Tisti ljudje, ki so okrutni do živali, zagotovo niso prav prijazni niti s soljudmi. In obratno: človek, ki v sebi nosi veliko ljubezni do živali, jo je zmožen deliti tudi s svojimi bližnjimi.
Domače živali so zgodovinsko tesno povezane z razvojem človeka, saj so ga vselej spremljale in si v njegovem življenju pridobile prav posebno mesto. Prenekatera starodavna božanstva so upodobljena v živalski obliki.
ZGODOVINSKA DEJSTVA
V starem Egiptu, na primer, je imel bog Anubis pasjo glavo, Bastet pa je bila mačja boginja, zaščitnica ljudi in njihova dobrotnica. Med keltske svete živali štejemo svinje, krave, losose, orle, konje in pse, ki jim je to ljudstvo zaupalo veliko bolj kot mačkam. Tudi stare kulture Aboridžinov, Indijancev, Hindujcev in druge, povezane z utripom narave in spoštovanjem do nje, so častile živali, se učile od njih in ljubeče skrbele zanje. Njihovo izročilo priča o tesni povezanosti, sožitju in nerazdružljivem prijateljstvu med dvema sorodnima ezoteričnima kraljestvoma: človeškim in živalskim.
POSLANSTVO
Po ezoterični teoriji je eno od osnovnih človekovih poslanstev tudi skrb za živali, ki mu njegov trud vračajo z ljubeznijo, zvestobo, hrano, snovjo za oblačila in z modrostjo, ki se prelije vanj skozi njihova subtilna sporočila.
Dandanes si ljudje pogosto omislijo hišne ljubljenčke za družbo, da jim pomagajo premostiti bridke občutke osamljenosti. Tako imajo nekoga, za kogar lahko skrbijo, ki jih potrebuje, brezpogojno ljubi in v celoti sprejema. Sprehod s psom v naravo ne pomeni zgolj dobrodošle rekreacije, temveč tudi priložnost za družabna srečanja z drugimi pasjimi lastniki in podobno. Otroci se skozi odnos z domačimi živalmi učijo razvijati odgovornost do drugih živih bitij.
POMOČ
Živali nam pomagajo, da odkrijemo in izrazimo tisto najboljše in najlepše v sebi. Ob njihovi vdanosti postanemo bolj razumevajoči, sebe in druge pa veliko lažje sprejmemo z vsemi navideznimi pomanjkljivostmi in napakami, kajti tudi naše živali nas sprejemajo brezpogojno in iskreno, brez nepotrebnega pretvarjanja.
Skrb za hišne ljubljenčke veliko pripomore k osebnostnemu razvoju in duhovni rasti, poglablja stik s smislom bivanja in nam odpira nova področja komunikacije.
Nekdaj je veljalo, da imajo živali skupinsko dušo, a vse več dokazov govori v prid njihovemu individualnemu duhu, še posebej pri domačih ljubljenčkih.
KARMA
Po eni od ezoteričnih teorij domače živali pogosto sprejmejo nase del karme ali celo pretečo bolezen svojega lastnika, ki se jim je že pred tem bogato oddolžil s svojo ljubečo pozornostjo. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da nekateri lastniki svojo žival neusmiljeno zavržejo, potem ko so se naveličali skrbeti zanjo. Prepustijo jo tragični usodi lakote in ceste, s tem pa si nevede nakopljejo neznansko količino negativne karme, s katero se bodo morali slej ko prej soočiti in jo odplačati. »Za takšne ljudi je značilna zaprtost srčnega energijskega središča v telesu, ki se pogosto izraža tudi skozi težave v partnerskih odnosih ali kot splošno pomanjkanje občutka odgovornosti, kot neprepoznavanje potreb soljudi in kot bolestna sebičnost. Na žalost je pri nas še vse premalo azilov za zapuščene in zlorabljene živali ter premalo ljudi, ki bi se bili pripravljeni ukvarjati z njimi,« razloži in opozori pisateljica in raziskovalka totemskih živali Marjetka Jeršek.
