Mediji po vsem svetu so planili na novico, da je upokojeni agent britanske obveščevalne službe spregovoril o umorih, ki jih je izvedel po naročilu vodstva. Šele dan zatem pa je prišlo na dan, da je zgodba izmišljena. Bere se pa izvrstno.
Twitter
Agentu obveščevalne službe v lažni novici niso dali le imena, temveč je dodana tudi fotografija umirajočega starca.
Osemdesetletni John Hopkins naj bil vpleten v kar 23 umorov med letoma 1973 in 1999, eden od njih pa je bil zanj še posebej zanimiv, ker je bila žrtev princesa Diana.
Starec sicer trdi, da so bili umori, ki jih je moral čim bolj diskretno izpeljati, naročeni z istim razlogom: tarče so bili ljudje, ki so poosebljali grožnjo za varnost Velike Britanije.
Vsestranski
Profimedia
Princesa Diana
"Diana je bila edina ženska in edina princesa, ki sem jo ubil." John Hopkins
Po izobrazbi naj bi bil Hopkins strojni inženir in temu primerno v času svoje službe eden največjih strokovnjakov za orožje. Hvalisal se je celo, da bogatih izkušenj nima le s konvencionalnim ubijanjem, temveč se spozna tudi na različne kemikalije in strupe. »Kot operativec v celici, ki je izvrševala atentate in umore po vsej Veliki Britaniji, sem bil neposredno ali posredno kriv za smrti mnogih politikov, aktivistov, novinarjev in vodij sindikata,« naj bi priznal.
Edina ženska
Princesa Diana naj bi imela za Hopkinsa poseben pomen – bila je edina ženska, ki jo je ubil, in edina žrtev, ki je bila pripadnica kraljeve družine in jo je ubil po naročilu njenih domačih. Starec naj bi tudi poudaril, da se je ob njenem umoru počutil zelo razdvojenega, saj je bila Diana lepa, prijazna in priljubljena ženska, ki si ni zaslužila prezgodnje smrti, a kaj ko je ogrožala britansko krono.
Dejstva
Največje Hopkinsovo razkritje pa naj bi bilo, da je Diana morala umreti, ker je vedela preveč kraljevskih skrivnosti. »Moj šef mi je dal jasno navodilo, da mora Diana umreti. Povedal mi je, da je ukaz dal sam princ Philip in da je treba nalogo izpeljati tako, da bo videti kot nesreča. In čeprav nikoli prej nisem ubil ženske, kaj šele princese, sem nalogo izpolnil. To sem storil za kraljico in svojo domovino. Naslednja faza po umoru je bilo pisanje v medijih, ki pa so imeli glede tega seveda svoja navodila z vrha,« naj bi dejal in dodal, da je bila vsa operacija izvrstno organizirana in vodena, ter pikro pripomnil, da mu je od Dianine smrti naprej jasno, da v Britaniji svoboda tiska ne obstaja, ker vsi mediji, njihovi lastniki in uredniki pač plešejo, kot aristokracija hoče.
Starec naj bi pogumno povedal, da po tej izpovedi pričakuje, da ga bodo aretirali, in da se zaveda, da bi bilo njegovo izpoved težko dokazati – ker je večina njegovih kolegov mrtva, tudi njegov takratni nadrejeni.
Lažna novica je tudi mojstrsko zaključena. Ob vprašanju, zakaj ni zavrnil naloge, naj bi bil Hopkins jasen: »Vsi v MI5 smo obljubili zvestobo kroni. Če bi nalogo odbil, bi me razglasili za izdajalca in mi uničili življenje.«
Profimedia
