Čeprav je grozeči propad največjega koncerna na Hrvaške in v regiji tema, ki že več mesecev priteguje pozornost medijev in državljanov, pa se glavni odgovorni za nastale razmere v Agrokorju doslej še ni oglasil v javnosti.
Konec minulega tedna, ko so se razmere v koncernu začele dodatno zapletati zaradi novih informacij o milijardah evrov skupnega dolga, pa se je Ivica Todorić vendarle odločil spregovoriti.
Rešiti Agrokor
“O poslovanju v Agrokorju se že več tednov pišejo neresnice. V koncernu ni nepokritih zadolževanj, lahko se dokumentira priliv in odliv vsake kune, skupna zadolženost in vrednost koncerna pa sta uravnoteženi,” je svoje ugotovitve povzel Todorić, v nedavnem pogovoru s svojimi osebnimi svetovalci. Prepričan je, da je mogoče vse to tudi dokumentirati, in ko bo ocenil, da je pravi čas, bo ob vseh teh podrobnostih tudi javno spregovoril.
“Glavni cilj bi morala biti rešitev Agrokorja in vseh delovnih mest v družbi, da bi podjetja iz skupine Agrokor lahko še naprej uspešno poslovala. Prav tako pomembno pa je tudi rešiti težave z dobavitelji,” je povedal Todorić za tednik Nacional.
Žal ni hotel odgovarjati na vsa druga pomembna vprašanja, med drugim na tista, o dejanskih dolgovih koncerna, strukturi menic in zadolžnic, dvojnem knjigovodstvu in drugih prikritih in nejasnih plateh poslovanja Agrokorja.
Eden najbogatejših ljudi na Hrvaškem verjame, da je koncern lahko še naprej "lokomotiva" hrvaškega gospodarstva, a bi lahko od njega ostali le deli, če izredna uprava ne bo uspešna. Med drugim je omenil, da izredni pooblaščenec hrvaške vlade za Agrokor Ante Ramljak po prevzemu poslov z njim ni stopil v stik.
Več kot 40 milijard dolga
Gregor Planteu, ki ga vlada predlaga za izrednega člana uprave Mercatorja, je na vprašanje, ali lahko na Agrokor sploh še gledamo kot na dejanskega lastnika Mercatorja, ali pa so se razmere preveč spremenile, odgovoril, da bo v prihodnjih mesecih slika glede tega veliko bolj jasna. Po njegovih besedah je treba Mercator zaščititi pred izčrpavanjem s strani Agrokorja in tako ohraniti delovna mesta slovenskih državljanov.
Spomnimo. Hrvaški Agrokor je imel konec marca po nerevidiranih finančnih kazalcih za 40,4 milijarde kun (5,3 milijarde evrov) obveznosti. Kot so poudarili v Agrokorju, znesek predstavlja dolgove 19 največjih podjetjih Agrokorja, ne pa tudi obveznosti skupine Mercator in z njo povezanih podjetij.
Objavljeni dolgovi za obresti, ostala posojila, rezervacije in prestavljene davčne obveznosti se nanašajo na približno tretjino vseh Agrokorjevih podjetij na Hrvaškem in Srbiji ter v Bosni in Hercegovini. Kot so navedli na spletni strani družbe, so zajeli obveznosti Agrokorja, Konzuma, Tiska, Jamnice, Belja, Leda, Dijamanta, Frikoma, Sarajevskega kiseljaka in še nekaterih. Pod okriljem Agrokorja je sicer več kot 60 podjetij.
Davčni dolg
Hrvaški spletni portal Index je v podatkih, ki jih je objavil Agrokor odkril tudi davčni dolg, čeprav je ta predstavljen tako, da še vedno ni jasno kolikšen naj bi bil ta znesek. Seznam objavljenih dolgov v višini 40 milijard kun ni popoln, v podjetju pa pojasnjujejo, da so to dolgovi za 19 največjih družb v sestavi koncerna. "Ni prav verjetno, da ob tolikšnem dolgu do različnih upnikov, ne bi imeli nobenih tekočih obvez do države," še piše Index.
Zapuščina
“Svojih štirideset let sem vložil v izgradnjo celotne Hrvaške in regije, zato sem danes ponosen človek, da lahko vse, kar sem zgradil, s svojim podpisom predam hrvaški državi,” je po vložitvi zahteve za uveljavitev zakona Lex Agrokor povedal Todorič.
“Če potegnemo črto, je Todorić v štiridesetih letih dela ustvaril najmanj štirideset milijard kun dolga. Približno milijardno na leto. In zdaj je to prepustil nam. Hvala ti Ivica, ne bi bilo treba,” so to njegovo izjavo komentirali v portalu Index, ob objavi 40 milijard kun Agorkorjevega dolga.
