Telefon je kajpada poln takšnih »špranj«. So tam, kjer je stičišče delov ohišja, okoli zaslona in gumbov ter priključkov. Zato izdelati takšnega, ki bi bil vodoodporen, kar je začel Sony, zdaj pa ga posnemajo tudi drugi, ni mačji kašelj. Ali pač? Pravzaprav so se zatekli k presenetljivo preprosti rešitvi, lepljenju namesto vijačenja. Poleg tega, da lepilo zlepi sestavne dele trdno skupaj, kajpada je takšno napravo zelo težko razstaviti in popravljati, tudi zatesni vse špranje, še posebej če je na gumijasti osnovi. S takšnim lepilom zatesnijo tudi špranje okoli nekaterih priključkov, vendar ni primerno za vse. Gumbi, reže za kartice in vtič za slušalke so presenetljivo varovani z gumijastimi tesnilkami, načeloma zelo podobnim onim v vodovodni napeljavi.
Telefon pa ne sme biti popolnoma zatesnjen. Zrak mora priti v stik z membrano zvočnika, saj drugače ničesar ne bi slišali, prav tako pa tudi v sam telefon, da se izenači pritisk v njem s pritiskom zraka v okolici. Te »luknje« so zato prekrite z zelo drobno mrežico, ki prepušča molekule zraka, ne pa tudi vode.
