Njegov oče Michelangelo Zois se je v Ljubljano priselil iz Italije, tu obogatel in prestopil v višji družbeni sloj po poroki z Ljubljančanko Ivano Kappus pl. Pichlstein.
Po njem se imenuje najvišja državna nagrada in najvišje priznanje za dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti.
Ukvarjal se je s fužinarstvom, vsa posestva, med drugim je imel v lasti tudi grad Brdo pri Kranju, pa je po njegovi smrti podedoval sin Žiga. Žiga se je najprej šolal zasebno, pozneje je izobrazbo dopolnil v Italiji. Tam je ostal dve leti, tudi pozneje pa je rad veliko potoval in sklepal nova poznanstva, vendar so že tedaj pojavili prvi znaki putike, zaradi katere je v zadnjih letih življenja ohromel. Po vrnitvi na rodno grudo se je samostojno izobraževal, še posebej na področju naravoslovja. Zaradi cvetoče trgovine z železom je njegovo bogastvo naglo raslo. Bil je najbogatejši Slovenec svojega časa, vendar je po prihodu Napoleonove vojske na Kranjsko in po vzpostavitvi Ilirskih provinc doživel precejšen gospodarski polom.
V zadnjih letih življenja je zaradi napredovanja bolezni postopoma ohromel. Skupaj s svojim kovačem je zasnoval invalidski voziček, s katerim se je lahko premikal po stanovanju. Pozimi je bil kljub temu po več mesecev priklenjen na bolniško posteljo. Zanimivo je tudi, da ga je na zadnjo pot pospremila velika množica ljudi.
