Strokovnjaki priporočajo, da je treba pridelke za shranjevanje pobirati ob suhem vremenu in nikoli na prazno luno – ob mlaju.
Če je le mogoče, sadje in zelenjavo shranjujte ločeno, saj se pri zorenju sadja izločajo plini, ki pospešujejo kaljenje zelenjave.
Optimalni prostor je klet, vendar naj temperatura ne presega pet stopinj Celzija, relativna vlaga pa naj bo od 75- do 90-odstotna. Korenju, rdeči pesi, repi, redkvi in kolerabi je treba pri shranjevanju v kleti odtrgati liste, gomolje pa nato zakopati v mivko, pesek ali orehovo listje. Zelenjave pred shranjevanjem ne smete umivati. Če je le mogoče, sadje in zelenjavo shranjujte ločeno, saj se pri zorenju sadja (jabolk) izločajo plini, ki pospešujejo kaljenje zelenjave. Zelenjavo, ki ste jo shranili v shrambe in kleti, morate redno pregledovati in morebitne gnile dele odstraniti. Predvsem je to pomembno pri ozimnici sadja, saj boste z odstranjevanjem pomagali tudi lačnim pticam na vrtu, ki vam bodo hvaležne za marsikatero gnilo jabolko.
Topla greda ali rastlinjak
Zelenjavo, ki jo imate na prostem (solato, motovilec, špinačo in blitvo), je treba prekriti z zimsko kopreno. Koristite jo lahko tudi pozimi, počakala pa bo tudi na pomlad.
Dobro izolirano toplo gredo lahko izkoristite tudi za shranjevanje pridelkov. Če imate rastlinjak, jeseni vanj presadite radič, endivijo in korenasto zelenjavo za zimsko uporabo.
Zasipnica
Zasipnico uredite na dostopnem delu vrta, kjer ni mogoč vdor vode. Izkopati je treba približno en meter globoko jamo ter na dno položiti suho slamo ali listje in smrekove veje, da zaščitite pridelke pred glodavci. Korenasti in gomoljasti zelenjavi odtrgajte liste in jo naložite ne več kot 50 centimetrov visoko. Pridelke nalagajte v piramido, tako da lahko jamo tudi s strani obložite s smrekovimi vejami. Na zelenjavo nato položite suho slamo ali listje in vse skupaj zasujte z zemljo. Plast zemlje mora biti debela vsaj 10 centimetrov, če je zima suha, ostra in brez snega, pa vsaj 25 centimetrov. Če zemlja ni zamrznjena, lahko zelenjavo iz zasipnice pobirate sproti, vedno pa jo je treba spet zagrniti z zemljo. Naslednje leto je treba zasipnico narediti na drugem mestu, da se škodljivci ne navadijo.
