Ko bodo pošle zaloge helija, bo to katastrofa. Otroci se ne bodo več mogli zabavati z balončki, lažjimi od zraka, ali se smejati smešnemu glasu starša, ki je plin globoko vdihnil. Popolnoma sicer nikoli ne bo pošel, bo pa kot nafta ali redke zemljine postal redkejši in dražji, dokler ga ne bodo uporabljali le še v industriji in raziskavah.
Če bi Nemci imeli helij, zračna ladja Hindenburg ne bi končala v plamenih.
Helij je namreč lahek plin, ki se dvigne v višave zemeljske atmosfere, dokler ne izpari v vesoljska prostranstva. Zato ga je izredno težko pridobivati neposredno iz zraka. Preprosto ga v njem ni dovolj, da bi se izplačalo. Na srečo je stranski produkt radioaktivnega razpada težkih atomov, v zemeljskih nedrjih nikoli dokončanega procesa. V milijonih letih se je zato tudi helij nakopičil v žepkih zemeljskega plina, ki ga je razmeroma preprosto in poceni načrpati na površje. Žepki pa niso enakomerno razporejeni po Zemlji, največja nahajališča helija so na jugozahodnih plinskih poljih Združenih držav.
Ker pa helij nastaja ves čas, ga nikoli ne bomo popolnoma izčrpali. Ga bo pa na voljo manj, kar pomeni, da bo postal mnogo dražji in zatorej niti približno primeren za zabavo. Prej ali slej pa bo njegova uporaba omejena na medicino, znanost in industrijo.
