V zdravilstvu se od nekdaj uporablja zdravilne rastline. Z nekaterimi od njih so povezani celo miti in legende. Največ magičnih moči naj bi imela mandragora.
Profimedia
Magični obredi se pri mandragori uporabljajo tako pri izkopavanju kot pri uporabi.
Dreamstime
Med rastlinami mandragora velja za magično kraljico, zato je njen položaj tudi likovno vedno predstavljen sredinsko.
Uporabe mandragore sega daleč nazaj, celo v Biblijo in starodavne spise vzhodnih ljudstev. Veliko so jo uporabljali tako v grškem in rimskem obdobju kot v srednjem veku in renesansi. Znana je predvsem po magičnih ljubezenskih učinkih, zdravilnih, halucinogenih in strupenih lastnostih. Sadeže rastline so imenovali jabolka ljubezni, ker so verjeli, da povečujejo rodnost.
Posebni obredi
Zaradi magičnih moči rastline so pri nabiranju mandragore od nekdaj skrbno pazili in se vedno z magičnimi obredi zaščitili pred njenimi škodljivimi vplivi.
Okoli večine rastlin so začrtali magični krog in rastlino odrezali ob molitvi, obraz pa je moral vedno biti obrnjen proti vzhodu. Če so nabirali mandragoro, so morali začrtati tri kroge in biti usmerjeni proti zahodu. Mandragora je pač najslavnejša magična rastlina in si je zato zaslužila posebno obravnavo.
Profimedia
Mandragorin plod ima prav zanimivo ime – jabolko ljubezni.
Nočna mora
Dreamstime
Rastlino imenujejo tudi alrauna, po starem germanskem ženskem imenu Albruna, s katerim so označevali čarovnico, ki prinaša nočno moro.
Mandragora officinalis ima podolgovate liste in zelenkasto bele cvetove. Plod je rumen in podoben fižolu. Rastlina ima opojen vonj, vsebuje pa strupen alkaloid mandragorin, ki deluje podobno kot atropin. Nekateri narodi v Aziji še danes kadijo njeno listje. Korenina deluje narkotično in so jo predvsem v antični dobi uporabljali kot sredstvo za uspavanje pri kirurških posegih. Korenina spominja na človeško postavo, zato je verjetno rastlina dobila skrivnosten čarovniški pridih.
Strah pred mandragoro je bil največji v srednjem veku. Verjeli so, da pri puljenju iz zemlje rastlina tako kriči, da lahko človek ogluši. Zato so jo nabirali po polnoči, ušesa pa so si zamašili z vato ali voskom. Za rastlino so privezali psa in mu nato vrgli kos mesa. Pes je skočil za hrano in izvlekel rastlino iz zemlje. Mandragorino kričanje naj bi psa ubilo, pokopali pa so ga na točno tistem mestu, kjer je prej rasla rastlina.
Dreamstime
Dreamstime
