Diplomat, politik in filozof, rojen v premožni in ugledni firenški družini, ki mu je omogočila lagodno življenje ter študij gramatike, retorike in latinščine, je v knjigi Vladar (Il Principe) spisal navodila politikom, kako za vsako ceno ostati pri »koritu«. Pravzaprav to delo ne sodi k ostalim, objavljenim še za časa njegovega življenja, vendar je zagotovo najbolj poznano in je privedlo do izrazov, kot je makiavelizem. A vendarle načela, ki se mu pripisuje, in sicer da cilj opravičuje sredstva, menda ni nikoli izrekel ali zapisal.
Temeljno vprašanje je, kako vladajoči ali čakajoči na prestol vzpostavi in obdrži najmočnejšo možno oblast oziroma kako pridobi in zadrži moč. Po Machiavelliju se morajo nravna načela povsem umakniti koristnosti, iz česar sledi, da mora vladar do sveta imeti vselej enak odnos. Obenem pa se mora zavedati, da se prebivalci ne spreminjajo niti na bolje niti na slabše, vladarjeva vloga pa je z »danimi« ljudmi doseči kar najboljši izid, ne da bi se oziral na njihove koristi. Machiavelli zanika vsako povezavo med etiko in politiko. Vladar naj bi si prizadeval, da bi bi videti milosten, veren, pošten in etičen, vendar mu njegove prave dolžnosti preprečujejo, da bi bil tak v resnici.
