Sicer pa so se Švicarji vedno trudili ostati izven evropskih konfliktov oziroma celo imeti korist od njih. Ko je Francija leta 1798 okupirala Švico v želji, da ta postane njena satelitska država, so se hitro odzvali Avstrijci in Rusi. Švicarji sicer niso podprli ne enih ne drugih, zato pa so se evropske države na Dunajskem kongresu dogovorile, naj bo Švica »varovalni pas« med Francijo in Avstrijo. Tako je potem tudi ostalo in Švica je ostala nevtralna med obema velikima vojnama.
V prvi brez večjih težav, saj so sile Atlante in Osi to v celoti spoštovale in ni bilo nobenih oboroženih incidentov. Nevtralnost pa ne pomeni, da je Švica demilitarizirana. Ravno nasprotno, imela je in ima zelo močno in izurjeno vojsko, po državi pa so razporejena zaklonišča, v katerih skladiščijo orožja, na voljo so tudi prebivalstvu v primeru napada. Švicarji so namreč vedno branili svoje interese in tudi v drugi veliki vojni se niso postavili na nobeno stran. Še več, med vojno so sestrelili nekaj nemških letal, ki so zašla v njihov zračni prostor, prav tako so sestrelili oziroma prizemljili veliko zavezniških bombnikov, ki so hoteli leteti po bližnjici do ciljev v Nemčiji. Bilo je tudi nekaj incidentov, ko so ti odvrgli bombe na švicarska mesta, ker je posadka menila, da so nemška.
