Civilna zaščita in Gasilska zveza sta pri nas tisti organizaciji, ki pomagata v vseh kriznih in izrednih razmerah. Največkrat pri naravnih nesrečah, od njih pa mnogokrat pričakujemo že nemogoče. Kaj bi v resnici moral imeti vsak doma, kako naj bomo pripravljeni na morebitne izredne razmere, smo povprašali poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana in poveljnika Gasilske zveze Slovenije Francija Petka.
profimedia
Šimen Zupančič
Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite.
Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan
Tranzistor, svetilka in škornji
Najbolje se bomo lahko zaščitili, če bomo ozaveščeni. To ponavljam že tri leta. Prebivalci smo prvi, ki smo odgovorni za lastno varnost. Tako naj ima vsak, ki ve, da je njegov dom na poplavnem območju, doma vsaj en par škornjev; naj ve, da mora hladilnik oziroma hladilno omaro takoj umakniti iz kleti, ne da čaka na gasilce, ki ne utegnejo takoj priti na vse domove naenkrat. Prvi koraki so zelo pomembni.
Potres
Najučinkovitejši ukrep je seveda protipotresna gradnja, ki je bila uzakonjena po letu 1964. Pred leti smo opravili raziskavo o potresni ogroženosti, v okviru katere je bila narejena tudi aplikacija, ki je dosegljiva na naši spletni strani www.sos112.si in jo lahko preizkusite. Vanjo vnesete podatke, kot sta: na kakšnem območju živite, način gradnje vašega objekta, in nato vam aplikacija poda grobo informacijo o stopnji varnosti vpisanega objekta.
O zalogah hrane in pripomočkov
Slovenska brezbrižnost Ljudje so do opozoril, da se lahko zgodijo nesreče katastrofalnih razsežnosti tudi v njihovi bližini, precej brezbrižni. Prebivalcem v okolici krške jedrske elektrarne so svetovali, naj se v bližnjih lekarnah zglasijo po brezplačne tablete za primer jedrske nesreče – da bi jih za vsak primer imeli doma. Niti 20 odstotkov ljudi ni prišlo ponje.
Pričakovanja, da bo imel vsak državljan doma zalogo hrane za deset ali več dni za primer izrednih razmer, so nerealna. Ljudje za tako obsežne zaloge nimajo denarja, nekateri niti prostora. V primeru potresa nam take zaloge nič ne koristijo, saj ostanejo pod ruševinami. Seveda ne škodi, če jih imamo, vendar jih je treba redno pregledovati in vzdrževati. Sicer pa ima Slovenija prav za izredne razmere blagovne rezerve tako v energentih kot v živilih.
Kaj imeti v shrambi?
Na spletnih straneh www.sos112.si si lahko vsak prebere obširne sezname v rubriki »Napotki prebivalcem ob nesrečah«, kjer najdete vse, kar naj vam koristi – od pravilne uporabe sveče do natančnega seznama hrane. Nemci so za desetdnevno zalogo svetovali tale živila (količine so za eno osebo): 28 l vode, 5 kg testenin, 5,6 kg zelenjave v pločevinkah, 4 kg mlečnih izdelkov in 2 kg mesa.
Moč informacij
Žled je bila ena najhujših in najdlje trajajočih naravnih nesreč pri nas in lahko se ponovi. »Ljudje so bili pri vsej tehnologiji odrezani od informacij, zato svetujem: kupite si radijski sprejemnik na baterije. Vsaj en takšen naj bo pri hiši. V vsakem gospodinjstvu bi morali imeti tudi dobro svetilko na baterije, na poplavnih območjih pa par škornjev in protipoplavne vreče (ena stane manj kot 20 centov) – če nimate peska, jo lahko za prvo silo napolnite tudi z zemljo.« Se je pa izkazalo, da so ljudje na odmaknjenih, ruralnih območjih, največkrat veliko bolj pripravljeni na krizne razmere kot prebivalci v mestih.
Šimen Zupančič
»Izredne razmere ne pridejo z danes na jutri, če se zgodi naravna katastrofa, pa smo še toliko ljudje, da se še vedno lahko zanesemo na solidarnost – sodržavljanov in državljanov drugih evropskih držav.«
Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije
Preverite studence
Tudi gasilci se še vedno spomnijo velike lekcije, ki nam jo je dal dolgotrajen uničujoči žled. Dokončno nam je postalo jasno, da ne znamo več živeti brez elektrike, čeprav imajo nekateri peči na drva, pa so črpalke, ki poganjajo toplo vodo v cevi, na elektriko. Vse meso je odvisno od hladilnikov oziroma zamrzovalnikov, sušenega (dimljenega) mesa skoraj nimamo, zgolj nekaj malega ga še imajo na podeželju.
Voda
Petek je najprej in kot najbolj pomembno poudaril skrb za pitno vodo, zato bi prej kot polnjenje kleti in shramb z raznimi pripomočki in živili priporočal, naj se oskrbimo vsaj z nekaj plastenkami pitne vode. V primeru, da odpove javni vodovod, bi bili skoraj izgubljeni. »Vodnjakov ni več, pitne studence pa bi bilo zelo smiselno popisati in jih vzdrževati, vendar si verjetno ljudje pri sebi mislijo, za koga bom pa delal. Pa bi bilo zelo koristno! Če ni vode, lahko nastane kup težav.«
Agregati in petrolejka
Agregati so koristne naprave, vendar so tisti kakovostni predragi za povprečno gospodinjstvo (okoli 600 evrov), za njihov pogon pa potrebujemo gorivo, do katerega je v dlje trajajočih kriznih razmerah tudi težje priti oziroma ga nimamo dovolj doma. Kar pa bi lahko imeli doma, je dobra stara petrolejka ali vsaj sveča in dobra svetilka (na baterije). Tisti, ki kampirajo in premorejo doma opremo za kampiranje, jim ta lahko v prvih dneh kriznih razmer, ki so najtežje, kar precej pomaga.
Solidarnost
»Na daljša obdobja morebitnih kriznih časov smo slabo pripravljeni, možnosti znosnejšega prenašanja takih obdobij pa so veliko boljše na podeželju kot v mestih.« Vendar je v časih, ko je hrane v prodaji na pretek, nerealno od ljudi pričakovati, da si bodo ustvarjali desetdnevne ali še večje zaloge. Kakšen kilogram moke več in ustekleničena pitna voda pa ne bosta škodila. »Izredne razmere ne pridejo z danes na jutri, če se zgodi naravna katastrofa, pa smo še toliko ljudje, da se še vedno lahko zanesemo na solidarnost – sodržavljanov in državljanov drugih evropskih držav.«
Šimen Zupančič
Šimen Zupančič
