Hibridna vozila, v katerih je hkrati električni in bencinski motor na notranje izgorevanje, niso več redkost, prednosti pa so očitne. Kljub relativno majhnemu »električnemu« dosegu ta zadošča za krajše mestne poti, na daljših pa električni motor zbira energijo zaviranja, ki je drugače izgubljena, pomaga v nekaterih fazah vožnje in znižuje porabo goriva. Mondeo pa ni priključni hibrid, ki bi mu lahko prek električnega omrežja napolnili baterijo, za njegovo polnost vedno skrbi bencinski motor.
Da je vožnja manj utrudljiva
V mestni vožnji, kjer prideta do izraza električna motorja, naj bi bila poraba goriva med štirimi in petimi litri na sto kilometrov.
Model, ki nam je bil na voljo, je natrpan z asistenčnimi sistemi, ki vozniku pomagajo med vožnjo. Radarski ohranjevalnik hitrosti oziroma tempomat deluje dobro, a spet ne čisto tako kot odličen in izkušen voznik. Na trenutke se nam je zdelo, da je hitrost zmanjšal prehitro in preveč, oziroma voznik bi le spustil »gas«, se zato nekoliko približal vozilu pred njim, ne pa tudi zavrl. Ampak to so že finese. Na dolgih vožnjah je namreč tempomat hvalevreden pomočnik.
Še ne zna voziti sam
Poleg njega omenimo še sistem za spremljanje vožnje po svojem voznem pasu, ki je pogosto tudi uporabna noviteta. Na misel nam takoj pade ideja, da bi sistem vključili, potem pa nam niti rok ne bi bilo treba držati na volanu. A ne gre čisto tako, predvsem pa ne tekoče, kajti eno je teorija, drugo pa praksa. Fordov sistem preprosto ni namenjen temu, temveč zgolj preprečitvi, da bi po nesreči trčili v vozilo na drugem voznem pasu. Če tipala zaznajo črto med pasovi, se avto od nje dokaj sunkovito »odbije«, s tem zdrami voznika, ni pa sposoben nežnega ohranjanja vožnje po sredini pasu ali celo samodejnega sledenja ovinkom.
Nizka poraba za bencinarja
Povprečna poraba na dva tisoč kilometrov dolgi poti, med katero smo občasno dosegli tudi najvišjo hitrost, je bila 6,4 litra.
Bencinski motor mondea je prilagojen Atkinsonovemu ciklu delovanja, ki na račun zmogljivosti ohranja nižjo porabo goriva. Bencinski motor z dvema litroma prostornine ter dva elektromotorja skupaj zagotavljajo 187 konjskih moči, vseeno pa je največja hitrost vozila omejena na nekaj več kot 180 kilometrov na uro. Ob običajnem delovanju bencinskega motorja pa imata elektromotorja različni funkciji. Eden pomaga »bencinskemu« med vožnjo, drugi pa skrbi za polnjenje litij-ionskih baterij. Te so nameščene pod zadnjo klopjo in malo tudi odžirajo prostor v prtljažnem prostoru. A ne preveč, zato je v njem zaradi velikosti vozila še vedno dovolj prostora.
Posebnost vozila je tudi brezstopenjski samodejni menjalnik, zaradi katerega je vožnja mehkejša, saj prestavljanja potniki ne čutijo. Vse skupaj deluje solidno, pri hitrejšem pospeševanju pa se nam je občasno vseeno zdelo, da motor preveč »tuli«. Drugače je vozilo dovolj veliko, na zadnji klopi pa je tudi dovolj prostora, zato lahko za konec zapišemo, da je bila sicer dolga vožnja ena udobnejših!
