Retroigre

Stare igre so zakon, kajti nove so polne blišča okoli praznine

Marjan Kodelja
17. 9. 2016, 17.50
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Igre, ki smo jih v 80. letih igrali na hišnih računalnikih, pozneje pa na osebnih računalnikih, so imele po današnjih standardih obupno grafiko, so bile pa inovativne in vsebinsko polne.

Za mnoge je bila zvezda predstavitve novega iphona novica, da Mario v obliki igre prihaja na Applovo tržnico.

Princ of Persia, Manic Miner, Full Trottle, Doom in še veliko drugih naslovov zbudi spomine iz otroštva, a vendarle ne bomo pisali o zgodovini računalniških iger. Retroigre namreč postajajo vse bolj priljubljene, čeprav imamo na voljo veliko zmogljivejše računalnike. Celo pametni telefoni so zmogljivejši od prvih osebnih računalnikov, da hišnih sploh ne omenjamo.

Arkadna igra Mario Bros, ki se je z zlatimi črkami zapisala v zgodovino, je luč sveta ugledala leta 1983. 

Igre, ki danes prihajajo izpod peres programerjev, izkoriščajo procesor in grafično kartico do zgornjih meja. Poudarek je na odlični grafiki, animiranih prizorih med stopnjami, zaradi katerih igre vse bolj spominjajo na igrane hollywoodske filme, s tem pa izgubljajo na drugih področjih. Ni naključje, da je igra Minecraft, ki grafično spominja na stare igre, priljubljena tudi med mladimi. Vsebina, igralna izkušnja oziroma to, kar nam igra ponudi (predvsem igralno izkušnjo), prevlada nad lepoto in navdušenjem nad realistično grafiko in animacijo.

Večje ni vedno tudi boljše

Igre, ki smo jih omenili v uvodu, imajo nekaj v sebi in to kljub po današnjih standardih zelo omejeni grafiki. Prinesle so svežino, nekaj novega. Pred njimi podobnih iger ni bilo, po njih smo jih dobili veliko. Tudi če niso bile prve svoje vrste, predstavljajo zgodovinsko prelomnico. Doom ni bila prva prvoosebna igra, vsaj Wolfensteina se spomnimo, da smo ga igrali pred njim, vendar je šele Doom sprožil vsesplošno zanimanje za tovrstne igre. Po Doomu smo dobili celo vrsto klonov. Enak zaplet, enak način igranja, le okolje je bilo drugo.

Vsako zastarelo igralno konzolo, hišni računalnik lahko emuliramo na osebnem računalniku, kar pomeni, da če želimo igrati stare igre, to lahko naredimo. 

Princ of Persia je sprožil zagon za platformske igre, Full Trottle pa za realistično dirkanje. Omenili bi lahko še celo vrsto drugih iger s podobnim zgodovinskim pomenom, vendar so že omenjene pričarale nasmeh na lica starejših bralcev. Nekaj pa se v teh letih ni spremenilo. Teženje staršev. Tako kot so nas starši pred desetletji gnjavili, da se z računalnikom le igramo in ničesar pametnega ne počnemo, mi enako počnemo svojim potomcem. Prav so imeli in prav imamo, a to je druga zgodba.

Stare konzole v novi preobleki

Večanju zanimanja za stare igre, ki jih mimogrede lahko igramo prek emulatorjev starih sistemov na osebnih računalnikih ali kot različice spletnih iger, pa so se seveda prilagodili tudi izdelovalci. Konec leta se obeta nekaj izdaj na videz starejših konzol, ki pa bodo prilagojene novejšim tehnologijam. Seznam je kar dolg. Začenši od igralne konzole NES Classic Edition pa do dveh modernizacij hišnega računalnika Spectrum.