Jesenska svetloba je tisto, kar prispeva k očarljivosti vrtov in cvetlic na njih. Med tistimi, ki zacvetijo šele v tem času, so jesenske astre. Ponujajo paleto barv od bele, rožnate, modre do vijoličaste.
profimedia
Astre nam bodo vrt obarvale v vseh barvah in odtenkih, le rumenih ni.
Astre so zelo priljubljene, ne le zaradi široke barvne palete, cenimo jih tudi zaradi različnih velikosti, značilnih za posamične vrste in sorte. Poznamo vse od pritlikavih, poleglih, grmičastih do visokoraslih sort.
Nezahtevne in prilagodljive
Primerne so torej za različne dele vrta, za skalnjake, za ozadje bogato zasajenih gred, posebno lepo pa se ujamejo z okrasnimi travami, saj obe skupini rastlin dosežeta svoj vrhunec v istem obdobju. Z nizkorastočimi sortami lahko zasadimo tudi balkonska korita.
Cvetovi oziroma pravilneje socvetja aster so si zelo podobna: imajo obliko koškov, ki so posamični ali v kobulastih, latastih grozdastih socvetjih. Zunanji žarkasti ježičasti cvetovi so ženski, različnih barv, notranji cevasti pa so obojespolni in običajno rumeni. Listi so razporejeni na steblu izmenično in so precej preprosti.
Astre niso zahtevne okrasne rastline, saj uspevajo tako na sončni kot na polsenčni legi, v običajni vrtni prsti, brez posebne skrbi. Pomembno je le, da jih na tri do štiri leta pomladimo z delitvijo. Ker cvetijo jeseni, je pravi čas za delitev zgodaj spomladi, preden odženejo.
profimedia
Da preprečimo nezaželeno rast sejancev, po cvetenju porežemo stebla s socvetji.
Obvezna delitev in priporočljiva odstranitev semen
profimedia
Manjši šop aster lahko razdelimo s pomočjo noža, večji šop pa bo zahteval ostro lopato.
Delitev je preprosta, podobno kot pri drugih gručasto razraslih trajnicah. Posamični šop rastlin izkopljemo, nato ga glede na njegovo velikost razpolovimo ali razdelimo še na več manjših delov. Potrebujemo ostro lopato, s katero bomo razrezali koreninski splet.
Ko se enkrat navdušimo nad astrami, se bomo kmalu znašli med številnimi različnimi sortami, ki se bodo na vrtu gnetle druga ob drugi. Če jih ne bomo pravočasno pomlajevali, se bodo zrasle, lahko celo križale in nastali bodo nezanimivi križanci.
Še nekaj je lahko moteče: mnoge sorte rade obilno semenijo. Ker se astre med seboj rade križajo, bomo lahko v nekaj letih imeli vrt poln sejancev novih aster. Skoraj gotovo njihovo cvetenje ne bo nič posebnega, predvsem pa ne bodo podobne svojim staršem. Da bi se temu izognili, je priporočljivo astre po cvetenju močno porezati, tako da pustimo le nekaj centimetrov stebel nad tlemi. S tem bomo onemogočili tvorbo semen.
Primerne za ustvarjanje barvnih potez
profimedia
Podobno kot večina rastlin iz družine nebinovk so tudi astre vabljive za številne žuželke.
Jesenske astre so zaradi svoje gručaste rasti zelo primerne za ustvarjanje barvnih združb. Poznavalci vrtne kulture že dolgo priporočajo, da sadimo skupine z večjim številom enakih vrst oziroma sort cvetočih rastlin. Tako bomo ustvarili manjše ali večje barvne poteze, ki jih bomo lažje barvno uskladili. Naš okrasni vrt bo videti mnogo bolj urejen in premišljen, kot da sadimo desetine in stotine posamičnih različnih cvetlic.
Stotine sort, med katerimi lahko izbiramo
Astre, s slovenskim imenom nebine, spadajo v družino nebinovk. V rodu so številne enoletnice, dvoletnice, trajnice, grmi in polgrmi. Težko je reči, koliko različnih sort vrtnih aster je poznanih, saj žlahtnitelji še vedno razvijajo nove sorte, s poudarkom na odpornosti proti plesni. Zagotovo pa jih je več sto. Marsikdo ne ve, da pet vrst aster uspeva pri nas samoniklo v naravi, še nekaj pa je takšnih, ki so ušle z vrtov in se udomačile v divjini.
Bernarda Strgar Schulz, strokovnjakinja za vzgojo trajnic
»Za vrt kupujmo le takšne astre, ki so označene z natančnim imenom vrste in sorte.«
Na vrtovih so najbolj množično zastopane astre, ki spadajo v skupini gladkolistnih (novobelgijskih) in srhkolistnih (novoanglijskih) aster. Obe skupini izvirata iz severovzhodnega dela ZDA. Gladkolistne astre so praviloma nekoliko nižje rasti, približno en meter dosežejo, srhkolistne astre pa navadno zrastejo precej čez en meter višine.
Prav te ameriške astre so botaniki pred kratkim prestavili v nov rod Symphyotrichum, kar bo mnogim ljubiteljem in vrtnarjem povzročilo težave zaradi težko izgovorljivega imena, a zadnjo besedo imajo pač botaniki.
Med nebinami, ki ostajajo v rodu aster, so tudi nizke, blazinaste astre, ki spadajo med križance vrste Aster dumosus. Te ne zrastejo višje kot nekaj decimetrov. Manj znane so resolistne astre (A. ericoides), ki imajo zelo drobna socvetja, vseh barvnih odtenkov, povrhu prijetno dišijo.
profimedia
Med resolistnimi astrami z drobnimi cvetovi je za prekrovno rast primerna oblika Aster ericoides f. prostratus.
Pri izbiranju sort iz prvih treh skupin aster iščemo najprej sorte glede na njihovo odpornost proti plesni, saj barvnih odtenkov ne manjka ne pri srhkolistnih ne pri gladkolistnih astrah. Angleži hvalijo svoje kultivarje, Nemci svoje. V Sloveniji imamo možnost precejšnje izbire, saj je pri nas dosegljivih že kar nekaj sort. Spletne trgovine pa so odprte noč in dan …
profimedia
profimedia
