Od julija naprej se gredice na našem zelenjavnem vrtu praznijo … pridelki gredo z nami domov. Nekatere zaužijemo sveže, mnoge očistimo in shranimo, tretje zamrznemo ... Za vse pa moramo vedeti, kdaj in kako jih poberemo.
profimedia
Takšni prizori so pogosti na naših vrtovih v teh dneh.
Marsikdo hiti s pobiranjem, misleč, da bodo plodovi pač dozoreli na hišni polici, v shrambi ali kleti. A prezgodnje pobiranje ima za posledico, da so plodovi revni, četudi so na videz zreli. Manjkajo jim vitamini in druge koristne snovi, ki se niso razvile, ker niso bili deležni dovolj sonca in snovi iz zemlje. Enako velja za vrtnine, ki jih gojimo zaradi listov ali korenik oziroma gomoljev.
Miša Pušenjak, strokovnjakinja za gojenje zelenjave
»Korenovke je najbolje shranjevati v pesku.«
Vrtnine brez pravega okusa
Gojenje v rastlinjakih, uvoz zelenjave iz toplih krajev in podaljšano skladiščenje v hladnih skladiščih so nas razvadili, da je večina vrtnin v trgovinah dosegljiva kadarkoli, ne glede na letni čas. Solato, paradižnik in paprike, fižol in korenje, ki so na policah, so pogosto pobrali, preden so resnično dozoreli, zato so plodovi bolj »prazni«, manj izrazitega okusa, česar marsikdo niti ne zazna.
Pravilo, naj uživamo sezonsko hrano, pridobiva veljavo. Veliko nas je takih, ki bi radi jedli paradižnik vse leto, a samo takega, kakršen nam dozori na vrtu. No, sprijaznili smo se s tem, da bomo pozimi pač jedli kislo zelje in repo, sveže zelje in ohrovt, pa seveda tudi krompir, fižol v zrnju in korenovke.
profimedia
Ohrovt je ena od kapusnic, ki brez težav prezimijo na prostem.
Kaj lahko ostane na gredi čez zimo?
profimedia
Por lahko pustimo na gredi tudi v snegu, saj ohrani vse svoje koristne snovi in okus.
Kapusnice in nekatere lukovke (na primer por) lahko pustimo na gredi čez zimo. Tudi korenje izpulimo šele tedaj, ko začne mraz groziti, da bo zamrznil prst. Listja korenju ne porežemo z nožem, temveč ga odvijemo z roko, neuporabne dele pa korenju dokončno odstranimo tik pred uporabo v kuhinji.
Rdečo peso populimo, ko so gomolji veliki kot srednje veliko jabolko. Izkopljemo jih previdno, da jih ne ranimo. Da preprečimo iztekanje rdečega soka, odrežemo liste vsaj 10 centimetrov nad gomoljem.
Listnati in brstični ohrovt pridobita svoj značilni okus šele, ko ju nekoliko »osmodi« zimski mraz. Zato ju pustimo na gredi čez zimo. Kjer zime niso preostre, lahko na gredi počakajo tudi glave zelja in ohrovta, saj se bodo še debelile.
profimedia
Rdečo peso moram pobirati previdno, da ne ranimo gomoljev, in odrezati liste vsaj 10 centimetrov nad vrhom gomolja.
Nasvet za prihodnje leto
Čebule in česna gotovo ni več na gredah, a morda nasvet o pravilnem pobiranju le ne bo odveč, sicer pa si ga vtisnimo v spomin za prihodnjo sezono. Čebula je zrela za pobiranje takoj po tem, ko se njeni listi zložijo na tla. S prsti preverimo stik med listjem in čebulo, in če pod prsti začutimo vrh čebule, potem jo populimo z listjem vred. Pridelek posušimo na suhem, v senci in pozneje z roko odstranimo posušene liste.
Sorte česna brez peclja populimo med koncem junija in začetkom julija, sorte s peclji pa od sredine do konca julija. Po pobiranju odstranimo koreninski šop, sušimo pa celo rastlino, torej glavico in liste. Tako počnejo v domovini česna, Prlekiji, zato lahko spletajo slovite vence.
profimedia
Čebula je zrela za pobiranje, ko začno njeni listi polegati.
Suhi in prebrani plodovi
Vrtnine in sadje poberemo v suhem vremenu, v hladnem delu dneva. Pomembno je, da s korenovk ne čistimo zemlje in plodov ne peremo. Pred spravilom morajo biti povsem suhi in prebrani, saj bi poškodovani in bolni plodovi lahko v kratkem času okužili ves uskladiščeni pridelek.
profimedia
