Sveže nabrani pridelki so idealni za zamrzovanje. Zelenjava naj bo mlada, nežna in dovolj zrela. Sadje naj bo čvrsto in zrelo. Zelišča morajo biti nabrana pred cvetenjem. Najbolje je, če pridelke zamrznemo v nekaj urah od nabiranja. Če to ni mogoče, jih neoprane shranimo v plastične vrečke in damo v hladilnik.
Čiščenje
Prehrambni strokovnjaki so si enotni
"Vsekakor je najboljša sveža hrana, a primerno shranjen domači pridelek je še vedno v prednosti pred industrijsko predelanim."
Vsak sadež ali plod dobro očistimo in operemo z mrzlo vodo. Nato ga posušimo na kuhinjski krpi ali cedilu, zelišča po pranju stresamo in jih tako osušimo. Posebno pozornost moramo nameniti čiščenju brokolija in cvetače, ki ju za 30 minut namočimo v slano vodo, da preženemo male insekte.
Rezanje
Pridelke olupimo, narežemo na rezine, kocke ali nastrgamo, odvisno od tega, kako jih bomo uporabili. Nekatere pridelke lahko zamrznemo cele, če jim prej odstranimo semena, na primer papriki in paradižniku. Večino sadja razpolovimo in odstranimo koščice. Marelicam in breskvam odstranimo tudi kožico, in sicer tako, da jih za nekaj sekund potopimo v vročo vodo, nato pa prelijemo z mrzlo vodo. Kožica tako odstopi in zlahka jo olupimo.
Parjenje
Razen zelene paprike in čebule moramo večino zelenjave popariti v vodi ali na pari. Po parjenju zelenjavo potopimo v ledeno mrzlo vodo, da se ohladi. Nato jo dobro posušimo na papirnatih brisačah. Čas parjenja je odvisen od vrste zelenjave; stročji fižol na primer potrebuje samo tri minute, koruzni storži pa osem minut.
Če bomo zelenjavo parili v vodi, jo položimo v vrelo vodo in pokrijemo s pokrovko. Odštevati začnemo takoj, ko voda spet zavre. Če bomo parili v pari, položimo zelenjavo v lonec, ki ga obesimo nekaj centimetrov nad loncem vrele vode. Čas začnemo odštevati takoj.
Konzerviranje
Nekatere vrste sadja in zelenjave na zraku potemnijo. Da bi to preprečili, nadrobimo tablete vitamina C v vodo, nato pa pridelke za kratek čas potopimo vanjo.
Sladkanje
Kako dolgo so živila lahko zamrznjena?
Če zamrzovalnik deluje pri optimalni temperaturi in so živila primerno zamrznjena, lahko ohranijo svojo kvaliteto več kot leto dni. Zelenjavo, ki je nismo poparili, pa moramo uporabiti čim prej. Večino sadja je najbolje porabiti v roku enega leta, tudi jagodičje, zelenjavo v desetih mesecih, zelišča pa svojo aromo in zdravilne sestavine ohranijo šest mesecev.
Sladkor pomaga ohranjati sladek okus sadja, njegovo pravo barvo in trdnost. Lahko dodamo kristalni sladkor ali sladki sirup, ni pa nujno. Če želimo narediti sladkorjev sirup, moramo segreti sladkor v vodi. Ko zavre in se sladkor stopi, sirup ohladimo, nato pa ga prelijemo čez surovo sadje. V kozarcu moramo pustiti malo prostora.
Metoda s kristalnim sladkorjem je preprostejša in hitrejša. Sladkor posujemo čez sadje in dobro premešamo. Pustimo stati, dokler ne izteče sok in se sladkor ne stopi. Nato iz vrečke odstranimo zrak, dobro zapremo in zamrznemo.
Zamrzovanje v eni plasti
Sadje in zelenjavo lahko zamrznemo tudi po plasteh, in sicer na pladnjih ali povoščenem papirju. Tako bomo zlahka prišli do manjših količin, ko jih bomo potrebovali. Po 24 urah zamrznjene pridelke s pladnjev prestavimo v vrečke. Zaradi načina zamrzovanja bodo ostali ločeni.
Zelišča lahko narežemo na koščke in zamrznemo v kalupu za ledene kocke. Čez zelišča prelijemo vodo, in ko zamrzne, posamezne kocke shranimo v vrečke, kjer bodo pripravljene za uporabo.
Spravilo v vrečke
Pravilno pakiranje lahko prepreči, da bi tekočina tekla iz vrečk. Vrečke za zamrzovanje morajo biti vodotesne, lahko se morajo zapirati in na njih morajo dobro obstati nalepke z oznakami posameznih pridelkov. Najboljše so plastične vrečke, posebej namenjene zamrzovanju. Preden jih zapremo, poskušajmo iz njih iztisniti čim več zraka in jih ne napolnimo do vrha. Vsako vrečko opremimo z nalepko, na katero napišemo, kaj je v vrečki, in datum pakiranja.
Kako doma pripravimo suho sadje
Doma narejeno suho sadje je polno naravnega sladkorja, zato ga lahko pripravimo že poleti, da bomo še dolgo uživali v njegovi sladkosti. Suho sadje je tudi zdrava slaščica, ki lahko nadomesti bombone in čokolado, lepo aranžirano pa lahko poklonimo kot darilo. Suho sadje lahko uporabimo tudi kot sveže, če čezenj nalijemo vrelo vodo in ga v njej kuhamo 15 minut ali pa ga namočimo v hladno vodo za dve uri.
Izbira primernega sadja
Najpogosteje sušimo jabolka, marelice, borovnice, češnje, breskve in hruške. Sadje mora biti čvrsto, zrelo in primerno za uporabo, ne pa premalo ali preveč zrelo.
Sadje operemo in osušimo, nato pa odstranimo koščice in pečke ter ga olupimo. Sušenje bo lažje, če ga narežemo na krhlje. Borovnice, češnje in podobno sadje lahko pustimo celo, vendar pa ga potopimo v vrelo vodo in takoj ohladimo, da bo počila kožica. Lahko naredimo tudi sadno maso, tako da sadje stisnemo v pire in dodamo malo sirupa.
Priprava sadja
Da bi preprečili izgubo vitaminov, okusa in oblike sadja, ga moramo pred sušenjem obdelati. Čisto sadje potopimo v konzervans za ohranjanje svežine sadja, ki ga lahko kupimo v trgovinah. Para, vrela voda ali sadni sirup prav tako preprečuje izgubo kvalitete sadja.
Metoda sušenja
Sadje moramo sušiti pri zmerni temperaturi in nizki vlažnosti. Lahko ga sušimo na več načinov, tudi v pečici. Med sušenjem sadje premeščamo, da bo povsod enakomerno posušeno. Drobno sadje bo posušeno že v šestih urah, večji kosi pa bodo potrebovali tudi od 10 do 16 ur. Sadje je suho takrat, ko se ne sprime skupaj, če ga stisnemo v roki.
Spravilo suhega sadja
Preden shranimo suho sadje za dalj časa, nekaj dni pregledujemo vrečke z njim. Če opazimo vlažne madeže, sadje ni dovolj suho. Ponovno ga damo v pečico, nato pa zapakiramo v plastične vrečke. Iztisnemo zrak in jih dobro zapremo, nato pa vrečke zložimo v posodo, ki dobro tesni. Hranimo v hladnem, temnem in suhem prostoru. Suho sadje uporabimo v roku enega leta.
