Ključna razlika med živalmi in ljudmi naj bi bila sposobnost sodelovanja. Raziskovalci z raziskovalnega centra Yerkes National Primate Research Center univerze Emory so ugotovili, da šimpanzi, ki so ljudem po evolucijskem drevesu najbližji, raje sodelujejo kot tekmujejo.
Sodelovanje
»Razmerje med nesoglasji in sodelovanjem je pri šimpanzih in ljudeh zelo podobno. V raziskavi smo ugotovili presenetljive podobnosti med vrstama in s tem dobili vpogled v evolucijo človeka,« je povedala Malini Sachak, glavna avtorica članka, ki je bil objavljen v ameriški znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.
Raziskave
Predhodne raziskave so pokazale, da šimpanzi v nadzorovanem okolju neradi sodelujejo, zato so raziskovalci tokrat enajst šimpanzov opazovali v zunanji ogradi, kjer so poskušali ustvariti čim bolj naravno okolje. Da bi iz nameščene naprave dobili priboljšek ali nagrado, so morali sodelovati. Partnerje so si lahko izbrali sami. Šimpanzi so na začetku med seboj tekmovali, vendar so hitro ugotovili, da je bolje sodelovati. Raziskovalci so obenem opazili, da znajo šimpanzi na več načinov preprečiti neželeno obnašanje, agresijo, krajo ali zastonjkarstvo.
Izogibanje
Takim posameznikom so se uprli, se jim izogibali ali poiskali pomoč drugega šimpanza. Vse te strategije poznamo tudi v človeški družbi. »V literaturi je pogosto zapisano, da je sodelovanje med ljudmi edinstveno. To je še posebej zanimivo, ker smo najboljše ideje o razvoju sodelovanja dobili ob opazovanju živali,« je povedal soavtor članka Frans de Waal, profesor z univerze Emory. »V naravi je sodelovanje vseprisotno, tako pri mravljah kot pri orkah. Z raziskavo smo prvi dokazali, da naši najbližji sorodniki zelo dobro vedo, kako preprečiti tekmovanje in zastonjkarstvo. Sodelovanje je najboljše.« Kaj se bo dogajalo v naslednjih tisočletjih in ali bodo takrat popolnoma enakovredni človeku, pa lahko na žalost le ugibamo.
