Dobre šolske torbice niso poceni, vendar cena sama po sebi še ni zagotovilo za kakovost. Torbica je lahko dražja tudi zaradi »dodatne opreme«, kot so peresnica, denarnica, vreča za športno opremo in še kaj. Izbira uporabnih lastnosti torbice, predvsem tistih, ki so pomembne za varnost otroka, je naloga staršev. Zato je bolje, če gremo v trgovino najprej sami in opravimo ožji izbor.
Mora biti otrok prisoten pri nakupu?
Čigava je torba?
Zgodi se, da pride otrok iz šole brez torbice. Na poti domov se je morda igral z vrstniki, torbico je odložil in pozabil nanjo. Morda ne bo odveč, če zato nekam v notranjost torbice vložite listek z osebnimi podatki (ime, naslov). Otrokovih osebnih podatkov ne smete nikoli pritrditi na zunanjem delu torbice.
Otrok naj seveda sodeluje pri nakupu torbice. Treba je preveriti, kako dobro se prilega njegovemu hrbtu, kako priročna je, pomembno je tudi, da mu je torbica všeč. Ne pozabimo napolniti torbe in preizkusiti, kako se prilega, če je otrok oblečen v debelejše ali tanjše oblačilo. Le tako lahko ugotovimo, ali ga morda kje tišči ali žuli. Pomembno je tudi, da otroci torbico pravilno nosijo, na pravi višini in tesno ob hrbtu.
Je torbica na kolesih prava odločitev?
Ko otroci vlečejo torbe za seboj, so nenaravno sključeni, kar lahko povzroči poškodbe hrbtenice. Šolarji morajo torbico na poti do šole tudi večkrat dvigniti, na primer ko vstopajo v avtobus, se vzpenjajo po stopnicah, premagujejo visoke robnike pločnikov ... Vse to hrbtenico obremeni bolj, kot če bi otrok torbico pravilno nosil na hrbtu. Prav zaradi prepričanja, da teža ni več tako pomembna, če je torbica na kolesih, so take torbice včasih še nekoliko bolj napolnjene. Po mnenju zdravnikov naj maksimalna obremenitev otroka ne bi presegala 15 odstotkov njegove teže.
Priporočila pri nakupovanju
Naramnice naj bodo široke najmanj štiri centimetre in podložene, da se ne zarežejo v rame. Najbolj primerno je, da so rahlo zavite (v obliki črke S), da ne drsijo z rame ali proti vratu. Nastavljanje dolžine naramnih pasov naj bo preprosto, da jo bo lahko spreminjal tudi otrok (tanjša, debelejša oblačila). Ustreznost nastavitev morajo preveriti tudi starši. Pasovi naj ne bodo predolgi (nevarnost spotikanja). Za stabilnejše nošenje torbice naj imajo naramnice spredaj, v višini prsi, prečni pas s sponko, ki je nastavljiv po dolžini. Nahrbtniki, namenjeni starejšim šolarjem, pa morajo imeti za večjo stabilnost bremena na hrbtu dodaten pas v višini pasu (kot športni nahrbtniki).
V notranjosti predali
Hrbtišče torbice naj bo ergonomsko oblikovano, da se prilega hrbtu. Ne sme biti pretrdo in naj bo dobro podloženo (oblazinjeno). ZPS priporoča, da je hrbtišče v stiku s hrbtom na več mestih. Predvsem torbica za mlajše mora biti stabilna. Ko jo postavimo na tla, se ne sme zvrniti, ne glede na to, ali je polna ali prazna. Običajno imajo torbice dodatno ogrodje in posebne ojačitve. Stabilnost zagotavlja tudi preglednost vsebine in preprečuje, da bi se predmeti v torbi raztresli. Torbica naj bo narejena iz kompaktnega materiala, ki ohrani obliko. Zvezki in knjige v premehki torbici se na robovih mečkajo. Torba naj bo iz vodoodpornega materiala. Prevelike so nerodne, v premajhne pa ne stlačimo map in knjig večjega formata. Za boljšo razporeditev vsebine so v notranjosti zaželeni predali.
Obvezen poseben žep
Zunanji žepi naj bodo dovolj veliki in naj se zapirajo na zadrgo (preverimo zadrge). Obvezen je poseben žep za copate. Torbica za najmlajše mora biti opremljena z odsevnimi trakovi, tako imenovanimi mačjimi očesi, da je otrok v mraku in slabem vremenu bolj viden. Trakovi na torbici naj bodo speljani tako, da bo otrok viden z vseh strani. Tudi sama torbica naj ima pasove živih barv, fluorescentno rumene ali oranžne, ki prispevajo k boljši vidljivosti podnevi. Koristna informacija: nemški standard določa, da mora biti vsaj desetina površine torbice narejena iz odsevnih materialov, 20 odstotkov pa iz materiala fluorescentne barve. Čeprav teh pravil pri nas ni, naj vam bodo vodilo pri nakupu. (vir: ZPS)
