Nadgrajeno resničnost poznamo že leta, spomnimo se le aplikacij prikaza imen teles na zvezdnatem nebu, a šele zaradi pokemonov je postala zanimiva za širšo množico. Železo pa je pametno kovati vroče, kar najbolje vedo na ameriškem vseučilišču MIT.
Bo pikaču prijemal liste?
Tehniko je mogoče uporabiti za videosimulacijo odziva zgradb na veter, potrese in druge naravne ujme.
Tehnika namreč omogoča zaznavo fizičnega premikanja stvari v okolici ter naknadno igranje s tem v navideznem svetu. Ideja temelji na dejstvu, da se fizična reakcija stvari na zunanje vplive lahko predvidi na osnovi zabeleženega. Ko se na primer dotaknemo veje drevesa ali katerega drugega elastičnega predmeta, kamera zabeleži premike oziroma tresljaje. Na podlagi posnetkov pa je mogoče spisati algoritem, ki bo nadzorno simuliral odzive stvari bodisi na naš dotik bodisi na dotik navideznega lika.
Kot trdijo znanstveniki, je za to dovolj že posnetek, dolg pet sekund. Zdaj pa povejmo to enostavno. Posnetek gibanja grma v vetru je dovolj, da algoritem izdela orodje, s katerim na primer z miško zagrabimo in spustimo vejo grma na zaslonu, nato pa v obliki simulacije oziroma umetno narejenega posnetka opazujemo, kaj se dogodi.
Zadeva ni povezana s pokemoni
Uporabnost tehnike nima dosti skupnega s priljubljeno igro, priznamo pa, da se sliši zanimivo, če bi bila vanjo vključena. Vendarle pametni mobilniki za kaj takega vseeno nimajo dovolj procesorske moči. Uporabna pa je na primer v filmski industriji, kjer so obstoječe tehnike vnosa navideznih likov v film in njihova interakcija s »posneto« okolico zapletene, drage in časovno potratne.
