Zrcaljenje je verjetno najpomembnejša tehnika, ki jo moramo osvojiti v zvezi z govorico telesa. Gre za držo telesa, ki je zrcalna slika drže telesa sogovorca.
profimedia
Zrcaljenje samo po sebi pove vse o naklonjenosti med dvema človekoma.
Zrcaljenje uporabljamo za preverjanje, vzpostavljanje in vzdrževanje dobrega stika. Človek se po pravilu namreč druži s sebi podobnimi. S komer si, takšen si. S sebi enakimi oziroma podobnimi radi izmenjujemo informacije, z drugimi pa ne. Ljudje so z nami veliko bolj prijazni, odprti in pripravljeni deliti informacije, če smo jim podobni tudi v gibanju in položajih telesa. Seveda velja tudi obratno. Če se z nekom pogovarjamo in mu ob tem kimamo, on pa nam kima nazaj (nas zrcali), mislimo, da smo na isti »frekvenci«.
To v praksi pomeni, da si z (načrtnim) zrcaljenjem načrtno odpiramo pot do boljše komunikacije z ljudmi. Zanimivo je, da ljudje večinoma ne opazimo, če kdo načrtno zrcali naše gibanje. Seveda če pri tem ni spreten ali je zelo očiten, se nam bo nekaj prej ali slej zazdelo čudno.
Preizkusite sami! Ko se s kom pogovarjate, ga začnite načrtno zrcaliti. Pogovor bo kar naenkrat tekel hitreje, bolj prijetno in veliko bolj odprto. Še posebej če pred začetkom zrcaljenja ni bilo tako.
profimedia
Zaradi skladnosti med besedami in dejanji nas imajo ljudje raje.
Hitro opazno
Ob opazovanju zrcaljenja lahko na primer že daleč na hodniku pred dvorano opazimo, ali sta si dva naklonjena ali ne. Če njuni telesi zrcalita drug drugega, potem sta si. In to velja tako za stanje kot za sedenje. Če si dva sedita nasproti in imata prekrižane noge, lahko zelo hitro ugotovimo, ali sta si naklonjena ali ne.
Če si dva na primer nista naklonjena in sedita s prekrižanimi nogami, to lahko hitro opazimo. Kažeta si zunanji strani stegen zgornjih nog. Deluje tako, kot bi med njima tekla reka ali cesta. Pravimo, da se bosta morala dodatno potruditi, da bosta zgradila mostove prek reke, ki ju ločuje. Še lažje je to opaziti pri dveh, ki sedita drug ob drugem s prekrižanimi nogami. Osebi, ki sta si simpatični, bosta prekrižali svoji zunanji nogi čez notranji. Osebi, ki si v danem trenutku ne delita simpatij, pa bosta prekrižali notranji nogi preko zunanjih. Njuni stopali zgornjih nog bosta kazali stran od svojega soseda.
Skladnost je dodana vrednost
Zrcaljenje ima tudi neposredno povezavo s kongruenco. Kongruenca pomeni skladnost med tem, kar govorimo, in tem, kar počnemo. Večja je skladnost v vseh vidikih, večja iskrenost žari iz našega delovanja. Iz tega sledi, da bo večja skladnost tudi hitreje in bolje prepoznana. Če delamo tisto, kar govorimo, in o tem govorimo drugim, bodo tudi oni veliko raje začeli delati to, kar delamo mi.
Ljudje intuitivno prepoznavamo dodano vrednost, kadar so besede in dejanja sogovorca skladni. Za ilustracijo lahko vzamemo politike. Govorjenje o varčevanju z javnimi sredstvi deluje zelo prazno, če ob tem lahko opazujemo razmetavanje z javnim denarjem na večerji.
Prihaja tudi do neskladij
Skladnost povečuje zaupanje ljudi v nas in ljudje nas imajo raje. Radi imamo opravka z ljudmi, ki delajo to, kar govorijo. Zato je prav, da se večkrat vprašamo, ali je naša telesna govorica skladna s tistim, kar govorimo. Grimase na obrazu, ki se lahko pojavijo ob negativnih čustvih, ob tem pa poskušamo sogovorca prepričati o tem, da se počutimo pozitivno, zagotovo ne bodo pripomogle veliko k temu, da bi nas ljudje jemali resno.
Neskladje med slišanim in videnim (opaženim) namreč poraja dvom. Ljudje začnejo dvomiti o tistem, kar govorimo. In ne samo to. Tudi pozornost sogovorca pade. Sogovorec se bo začel osredotočati na te »razpoke«, neskladja med povedanim in videnim, namesto da bi se osredotočil na sporočilo z govorjeno besedo. Tega pa si seveda ne želimo.
Treba se je disciplinirati in paziti, da nas rahla nervoza ali povečana stopnja treme ne začneta ovirati. Zelo hitro bomo namreč vstopili v področje neskladja in ljudje ga bodo naravno začeli iskati.
Paziti moramo, da tudi če se počutimo skladne, to še ne pomeni, da tudi delujemo skladni. Če na primer tresemo z nogo, ob tem pa sogovorca prepričujemo, da smo umirjeni in sproščeni, je velika verjetnost, da nam sogovorec tega preprosto ne bo verjel.
Nadzorujmo sami sebe
profimedia
Tudi če želimo delovati osredotočeni, lahko naše telo sporoča, da se strašno dolgočasimo.
Pri razmisleku o našem vtisu na ljudi moramo imeti ta del, skladnost med govorjenim delom sporočila in neizgovorjenim (govorica telesa, oblačila in drugo), ves čas pred očmi. Naivno bi bilo razmišljati, da bo vedno vse tako, kot bi si želeli. Vendar bomo z zavestnim nadzorom zelo hitro bistveno izboljšali učinek naših sporočil. Ne pozabimo, da je »sproščenost« televizijskih voditeljev ali javnih govorcev plod zavestnega pristopa, pogosto tudi dlje trajajočega načrtnega učenja in spremljanja te tematike.
Razvoj skladnosti je zelo podoben učenju vožnje z avtomobilom. Če pomislim na svoje prve ure v avtošoli, se vsakokrat nasmehnem. Koliko ročic, stikal, pedalov, ogledal je bilo v tisti kabini avtomobila. Če pomislim danes, so sicer še vedno tam, a je vse skupaj popolnoma obvladljivo. Še več. Še pogovarjam se lahko s sopotniki, poslušam radio ali pa zgolj premišljujem o čemerkoli že.
Sčasoma nam ostaja vedno več časa za to, da se lahko opazujemo in spremljamo dogajanje okoli nas.
profimedia
profimedia
