Svoj rod mak nadaljuje s pomočjo semen, a zaradi ljubkih cvetov ga bomo veseli.
Pri makih vseh vrst in sort nas osupnejo žive barve. Najštevilnejši so maki, ki cvetijo rdeče. A tudi oni, ki se ponašajo z oranžnimi, rumenimi ali škrlatnimi cvetovi, se nastavljajo tako, da jih ni mogoče spregledati.
Na poljski ali njivski mak (Papaver rhoeas) sicer gledamo kot na plevel, a kadar se zaseje na vrtu, recimo med zelenjadnicami, bo olepšal gredice. Ta enoletnica uspeva le tam, kjer so tla redno prekopana. Zato mak vidimo na žitnih poljih, ki jih vsako leto preorjejo. Tam, kjer ni prekopavanja, kmalu zamre. Res pa je, da njegova semena lahko vzklijejo tudi po sto letih, če jim omogočimo ustrezne razmere. Našli so jih celo med arheološkimi ostalinami ječmenovih polj starega Egipta. Marljivi vrtnarji so z izbiranjem vzgojili številne različice vseh rdečih, rožnatih in belih odtenkov.
Na vrtovih pa navadno gojimo turški mak. Na gredicah so redkejše različice vrtnega maka. V vročih poletnih dneh nas bodo dolgo razveseljevali drobnejši, a zato številnejši cvetovi islandskega maka, ki je nekoliko podoben kalifornijskemu. Pa si oglejmo njihove značilnosti!
Rdeč kot turški fes
Vrtni mak je poleg konoplje edina rastlina, za katere gojenje na njivski površini moramo pridobiti dovoljenje ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Že naše babice so poznale turški mak, saj njegovi veliki, živo rdeči ali oranžno rdeči cvetovi dobesedno žarijo! Iz rozete kosmatih, nacepljenih listov maja požene do meter visoko steblo, vrh katerega se razvijejo cvetovi vseh barv in odtenkov– razen modre in rumene. Pravi mali čudež je, kako se zmečkani cvetni lističi iz popka v nekaj urah zravnajo in zaokrožijo čašasti cvet, na dnu katerega je popolno oblikovan venec temno obarvanih prašnikov. Ti navadno sedijo nad črno obarvano pego na dnu čašnih listov. Turški mak (Papaver orientale) je trajnica, izvira iz Turčije, Armenije, Irana in s Kavkaza, torej z vročih, suhih območij. Zato je razumljivo, da se pred poletjem nadzemni deli rastline posušijo, v zemlji pa se ohrani globoka korenina. Iz nje jeseni, ko so razmere za rast prijaznejše, spet poženejo listi, ki čakajo na pomlad, da bodo pomagali oblikovati cvetove.
Semena za prehrano in omamo
Gotovo nam ob omembi maka pridejo na misel tudi opiati, makova potica in druge jedi, povezane z makovimi semeni. A semen v te namene ne pridobivajo iz turškega, temveč iz vrtnega maka (P. somniferum). Prav ta vrsta maka je vir surovine za številne opiate, ki jih pridobivajo iz opija, posušenega soka, ki pricurlja iz narezane semenske glavice. Hkrati je ta mak od nekdaj vir semen, namenjenih pripravi jedi.
Enoletnica se od preostalih vrst makov razlikuje po gladkih, mesnatih sivkastih listih in slezenasto obarvanih cvetovih. Venec svetlih prašnikov sedi na temnih pegah na dnu cveta. Značilen za vse make, za vrtni mak pa še posebej, je beli mleček, ki se pojavi na mestu, kjer rastlino odlomimo ali zarežemo. Z njegovim žlahtnjenjem so se še posebej trudili, zato lahko izbiramo med desetinami sort belih, rožnatih, slezenastih, rdečih ali škrlatnih odtenkov, pa tudi med enostavnimi in vrstnatimi (dvojnimi) cvetovi.
Dva samosevca
Povsem brez strahu pred zlorabo pa lahko gojimo dve vrsti makov, ki ju odlikujejo drobnejši, a zato številnejši cvetovi in mnogo daljše obdobje cvetenja.
Islandski mak (P. nudicaule) je nizek enoletni mak, ki iz rozet poganja nekaj decimetrov visoka dlakava stebla. Svoj rod nadaljuje s pomočjo semen, a zaradi ljubkih cvetov ga bomo veseli. Zagotoviti mu moramo le kar se da odcedno, peščeno in sončno rastišče. Paleta njegovih cvetov je širša od barvitosti prej navedenih vrst, saj poleg vseh rdečih in belih različic ponuja tudi rumene cvetove.
Prav rumena pa je ključna barva kalifornijskega maka, ki, botanično gledano, spada v drug rod (Eschscholzia californica), a za nas je privlačen zaradi množičnosti nežnih rumenih, oranžnih, rdečih in belih cvetkov. Listi so nacepljeni in sivkasti. Glede na njegovo (sončno) domovino je razumljivo, da želi rasti na osončenem, suhem rastišču, kjer bo sam poskrbel za vsakoletno setev in kalitev.
