Vsako jutro je osemletna Amber Owen iz hotelske sobe odbrzela na plažo, kjer so sloni po plaži pred hotelom Sheraton – v njem je bivala tudi njena družina –, prenašali otroke.
Danes 20-letna Britanka se je še posebej navezala na štiri leta starega Ning Nonga – vsako jutro mu je nosila banane in vztrajala, da bo jezdila le njega.
Najprej potresni sunek, potem pa …
Na dan, ko je udaril cunami, torej 26. decembra leta 2004, so zjutraj začutili manjši potresni sunek, se spominja Amber, a se zanj niso menili. Spet je bila na hrbtu Ning Nonga, ki pa se je obračal stran od morja. Bil je nestrpen. Kmalu je Amber, slona in vodiča zajela voda. Slon se je pognal stran od obale, pri tem pa povsem ignoriral vodiča, ki mu je to skušal preprečiti.
Danes 47-letna mama Samantha je slišala klice panike, ki so odzvanjali po plaži. O Abmer ni bilo ne duha ne sluha. Bila je na hrbtu slona, ki se je prebijal stran od obale, čeprav mu je voda segala do ramen. Tako sta dosegla višji teren, kjer se je vkopal ob zid in obstal, Amber pa je splezala na vrh njegove kamnite opore. K sreči ju je opazila mama, se nekako prebila do nje in se z njo vrnila v sobo v prvem nadstropju hotela. Tri dni pozneje so odpotovali domov.
Nista pozabili
Amber ne ve, kaj se je zgodilo z Ning Nongom. »Rešil mi je življenje, vedel je, da se bo zgodilo nekaj slabega in me ponesel na varno,« je dejala. »Vedno mu bom hvaležna, zaradi njega znam bolje ceniti svoje življenje. Takrat sem spoznala, da se lahko kaj slabega zgodi že v enem trenutku, življenje pa ni nikoli več enako.« Svojega dolga ni pozabila niti mama – vsako leto na otok Phuket, kjer so počitnikovali, pošlje denar za vzdrževanje tamkajšnjih slonov.