Najhujša jedrska nesreča

Posledice jedrske nesreče hujše od dosedanjih ocen

J.P./STA
26. 4. 2016, 09.14
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Ekonomske posledice jedrske nesreče v Černobilu, ki se je zgodila pred 30 leti, so precej hujše, kot je bilo razvidno iz doslej predstavljenih raziskav, ugotavljajo strokovnjaki inštituta za ekonomske raziskave Ifo iz Münchna in katoliške univerze Eichstätt-Ingolstadt.

Reuters
Koliko žrtev je terjala katastrofa v Černobilu, trideset let kasneje ostaja neznanka.

"Doslej niso upoštevali dolgoročnih negativnih psiholoških posledic katastrofe. V tej raziskavi smo izračunali njihovo finančno vrednost za 96 odstotkov prebivalcev Ukrajine, ki niso bili izpostavljeni nevarnim ravnem sevanja, a so bili podvrženi strahu in dvomu," je pojasnila soavtorica raziskave Natalia Danzer.

Wikipedija
Tudi odpravljanje posledic je potekalo katastrofalno.

Po besedah namestnice direktorja centra Ifo za raziskave trga dela in družinsko ekonomiko letni izdatki za socialne prejemke za veliko večino ukrajinske populacije predstavljajo med dvema in šestimi odstotki BDP. Ta izdatek je treba prišteti še k petim do sedmim odstotkom, ki jih Ukrajina nameni za dekontaminacijo, delo na uničeni jedrski elektrarni ter odškodnine za žrtve nesreče.

Ta izračun po besedah Danzerjeve ne upošteva psiholoških učinkov na štiri odstotke populacije, ki so v času nesreče živeli v bližini nuklearke ali na delavce, ki so čistili posledice. "S tega vidika, bi morali našo raziskavo opredeliti kot konzervativno oceno," je dodala.