V preteklem letu je bila samo za raziskovanje umetne inteligence porabljena več kot milijarda ameriških dolarjev, na kar je moč gledati iz dveh zornih kotov.
Prvi je ta, da bo tehnološki potencial umetne inteligence zagotovo pripomogel k boljši kvaliteti življenja, drugi, bolj črni zorni kot, pa je ta, da nas bo hiter razvoj robotike in umetne inteligence na koncu drago stal. Kako najti pravo mero med razvojem umetne inteligence in realne nevarnosti, pa je trenutno eno izmed ključnih vprašanj na tem področju. Prevelik in prehiter razvoj bo namreč zagotovo vplival na izgubo delovnih mest. In ko je nedavno Mercedes objavil pozitivno in optimistično novico, da bo namesto robotov raje zaposlil ljudi, so se ponovno pojavile napovedi o črni prihodnosti.
Avtor te teorije je priznani računalniški strokovnjak iz Univerze Rice v ameriškem Teksasu, Moshe Vardi, ki je na konferenci Ameriškega združenja za napredek znanosti predstavil pesimistične misli. »Verjamem, da bodo v roku 30-tih let, natančneje do leta 2045 veliko večino del opravljali roboti,« je dejal Moshe Vardi. »Resnično moramo začeti razmišljati o tem, da nam umetna inteligenca ne postala sovražnik, temveč pomočnik, saj bo v nasprotnem primeru službo izgubila vsaj polovica ljudi. In ni potrebno posebej poudarjati, kakšno nevarnost to za nas predstavlja,« je zaključil Vardi.
Mnogi se seveda ne strinjajo, da je situacija tako radikalna, toda soglašajo, da je potrebno razvoj umetne inteligence držati pod nadzorom. Toda vprašanje je, ali smo tega sposobni…
