Novice Svet24

Luka Gubo, kvantitativni analitik pri podjetju Finančni Trgi, d. o. o., in upravljavec sklada FT Quant. Ima dolgoletne izkušnje na področju razvoja kvantitativnih modelov in investicijskih strategij. Njegov fokus je implementacija ugotovitev priznanih svetovnih akademikov v prakso, kar pomeni razvoj investicijskih pristopov, ki imajo visoke tveganju prilagojene donose.

Logika pri ugotavljanju tveganosti nekega dogodka je v večini primerov preprosta – zanima nas verjetnost, da se zgodi nek izid, ki je za nas neugoden, dodatno pa nas zanima, kako močan vpliv oziroma učinek ima na nas ta dogodek. Če nas zbije avto s hitrostjo 30 kilometrov na uro, bo posledica precej drugačna, kot pa če nas zbije pri 130 kilometrih na uro. Podobno je tudi na borzi.

Ko razmišljamo o tveganju pri investiranju na borzi, tveganja ne moremo vedno tako preprosto definirati. Seveda nas zanima verjetnost negativnih donosov, ki jo do določene mere lahko izračunamo. Hkrati nas zanima, kakšen je potencialen črni scenarij in kako bi ta lahko vplival na naše celotne finance. Vendar pri izbiri naložb investitorji prevečkrat pozabijo na dodaten vidik tveganja – nerealna pričakovanja.

Na žalost investitorji velikokrat skočijo v investicijo brez tehtnega premisleka in s krepko previsokimi pričakovanji. Karikirano povedano, kot če bi skočili s stolpnice in pričakovali, da bomo na betonu pristali kot Peter Prevc, s pravim telemarkom. Prav nesorazmerje med pričakovanji investitorja in tveganjem izbrane naložbe je v večini primerov glavni vir glavobolov (oziroma izgub), ki jih investitorji doživijo na borzi.

Finančni trgi

Leta 2006 in 2007 je v času velike evforije velik del Slovencev svoja sredstva preusmerjal na slovensko borzo z direktnimi nakupi delnic ali pa prek vzajemnih skladov. Večina se jih je zavedala, da so delniške naložbe eden izmed bolj tveganih načinov plemenitenja premoženja, kar z drugimi besedami pomeni, da delnice omogočajo relativno visok donos na dolgi rok. Mnogim investitorjem je bilo takrat v teoriji jasno, kaj pomeni razpršenost donosov na borzi. Glede na borzno preteklost je tudi takrat veljalo, da lahko neka naložba znotraj leta bodisi pade za 50 % bodisi naraste za 70 %. A kljub temu je večina slovenskih vlagateljev takrat imela preveč optimističen pogled na svoje investicije. Zaradi evforije je veljalo splošno prepričanje, da delnice (bolj ali manj) le naraščajo. Pričakovana razpršenost donosov je bila tako v glavah investitorjev bližje razponu med +20 in +100 % kot pa dejstvu, da so pri delnicah negativne številke prisotne v skoraj polovici primerov.

Če pričakujete, da bo vaša delnica zrasla za 70 %, imejte v mislih, da obstaja skoraj ista verjetnost, da lahko ta ista delnica pade za 50 %.

Zaradi takšnih pričakovanj se je v slovenske delnice takrat prelilo precej več denarja, kot bi se v primeru racionalnih pričakovanj. Posledice slovenskega borznega balončka pa so vidne še danes – cena povprečne slovenske delnice je še vedno krepko pod vrhovi iz leta 2007, kar seveda pomeni, da so investitorji, ki so slovenske delnice kupovali takrat, še vedno v rdečih številkah.

Pri investiranju in izbiranju naložb je tako pomembno dvoje – potencialni donos, ki ga lahko racionalno pričakujemo, in seveda stopnja tveganja, ki jo ima ta naložba. Če se pri izbiri naložbe osredotočimo samo na prvo, bomo verjetno preveč optimistični, če pa se osredotočimo zgolj na tveganje, nas verjetno ne bo prepričala nobena naložba. To pa lahko predstavlja tudi dodaten vir tveganja – če namreč premoženja ne plemenitimo, nam ga odžira inflacija.

Ob naslednjem izbiranju naložb se zato vprašajte, kakšna je potencialna donosnost izbrane naložbe na daljši rok. Izberite pa tisto naložbo, ki ob manjšem tveganju (razponu možnih izidov) nudi boljšo donosnost.