Kot je pojasnil urednik Kvarkadabre - časopisa za tolmačenje znanosti Sašo Dolenc, naravne periode, s katerimi štejemo čas, medsebojno niso povsem usklajene. V enem letu se tako zvrsti 365 dni in še dodatna četrtina dneva. Če koledar neskladja med dolžino leta in dolžino dneva ne upošteva, po njegovih besedah nastanejo težave.
Od časov Julija Cezarja in vzpostavitve julijanskega koledarja februarju zato vsake štiri leta dodamo še en dan. Ker pa se v letu ne zvrsti povsem natančno 365 dni in še četrtina dneva, ampak nekaj minut manj, je treba upoštevati tudi to razliko. Od 16. stoletja uporabljamo zato gregorijanski koledar, kjer je prestopnih let malenkost manj kot v julijanskem. Leta, ki se končajo na dve ničli, so prestopna le v primeru, če so deljiva s 400, je pojasnil Dolenc.
Osebam, ki imajo rojstni dan na 29. februarja, rečejo tudi Smolček. Poimenovanje izvira iz prepričanja, da imajo ti ljudje smolo, ker lahko zares praznujejo le vsaka štiri leta. Običaji, kdaj Smolčki dopolnijo polnoletnost, so različni.
Ura rojstva ni pomembna
Pravno formalno ura rojstva za ugotavljanje starosti po Dolenčevih besedah ni pomembna. Tudi v primeru, če je bil otrok rojen le minuto pred polnočjo, bo uradno star eno leto takoj po polnoči, ko se bo na koledarju ponovil isti dan in mesec v letu. Če je nekdo rojen 29. februarja, uradno tako ne bo postal leto starejši že 28. februarja, ampak dan kasneje. V primeru, če 28. februarju sledi 1. marec, bo oseba, rojena 29. februarja, postala polnoletna šele 1. marca.
Vendar to ne velja za vse države. Na Tajvanu imajo po nekaterih virih ljudje, rojeni 29. februarja, na neprestopna leta uradno rojstni dan že 28. februarja. V državah s takšnimi pravili osebe, rojene na 29. februar, postanejo polnoletne že 28. februarja.
