16. avgusta leta 1878 je tolpa umorila šerifa Roberta Widdowfielda in detektiva Tipa Vincenta, potem ko se jim je ponesrečil rop vlaka. Storilce so hitro odkrili, na njihove glave pa je bila razpisana nagrada 10.000 dolarjev. Nagrado so pozneje podvojili. Med storilci je bil tudi George Parrett.
Seveda to ni bil njegov zadnji podvig, da pa so ga sploh prijeli, pa se je imel zahvaliti le samemu sebi. Julija leta 1880 se je namreč v Miles Cityju v Montani močno vinjen hvalil o ropu vlaka. Prijeli so ga in predali roki pravici v Wyomingu, kjer je bil obtožen umora.
Žalosten konec
Obešen naj bi bil 2. aprila 1881, a je poskusil pobegniti iz ječe v Rawlinsu. Ko je novica o poskusu pobega dosegla tamkajšnje prebivalce, se jih je zbrala množica, ga odvedla iz zapora in ga obesila za telegrafski steber. Po dveh poskusih jim ga je uspelo ubiti.
Raztelešeni razbojnik
Njegovo truplo sta prevzela zdravnika Thomas Maghee in John Eugene Osborne, da bi v njegovih možganih iskala znake nagnjenosti h kriminaliteti. Med temi posegi sta mu odrezala vrh lobanje – ta je končal pri takrat 15-letni Lilian Heath, ki je pozneje postala prva zdravnica v Wyomingu. Del lobanje naj bi uporabljala kot pepelnik; v njej naj bi tudi hranila pisala in ga vtikala med vrata, da se niso zapirala. Zdravnika sta mu z beder, prsnega koša in obraza odstranila kožo. To sta poslala v usnjarno v Denverju, kjer so iz nje naredili par čevljev in torbo. Čevlje je obdržal John Eugene Osborne – obul jih je, ko je bil izvoljen za prvega guvernerja Wyominga iz vrst demokratov.
Skoraj pozabljen
Parrottovo telo je bilo v shranjeno v sodu v solni raztopini. Sčasoma je zgodovina na nanj pozabila, a Velik nos je spet pokukal na plano, ko so delavci 11. maja 1950 odkrili njegove ostanke.