Vse več raziskav kaže, da je tipični delovni urnik večine ljudi neusklajen z notranjo uro. Spanje je "strateški vir", ki ga večina delodajalcev ignorira, je opozoril raziskovalec Christopher Barnes s poslovne šole Foster na washingtonski univerzi.
Kadar je delovni urnik usklajen z naravnim ciklusom spanja zaposlenih, slednji delo opravljajo bolje in so bolj inovativni, saj so bolj osredotočeni, manj pod stresom in načeloma tudi bolj zdravi, je zapisal profesor menedžmenta. Nasprotno ljudje, ki premalo spijo, delajo več napak in se na delovnem mestu pogosteje poškodujejo. Še več, nočne ptice so v jutranjem času obnašajo celo manj etično, obratno pa so tisti, ki radi vstajajo zgodaj, manj etični v poznih urah, kaže raziskava.
V študiji so zaposlene med drugim spodbujali, da v dnevnem času opravijo različne opravke, ali se na primer udeležijo nastopa svojega otroka v šoli. Program je bil namenjen boljšemu uravnoteženju delovnega in domačega življenja, hkrati pa je ljudem zagotovil eno dodatno uro spanja na teden. Ugodne posledice tega ukrepa so se kazale še leto dni po začetku študije in podjetje se je odločilo uvesti spremembe tudi na daljši rok.
Pri tem ne gre le za količino spanja. Ali je nekdo lahko produktiven ob 8. uri zjutraj, je namreč vprašanje notranjega ritma vsakega posameznika, je poudaril Till Rönnenberg z inštituta za medicinsko psihologijo na münchenski univerzi Ludwig-Maximilian.
Večina podjetij je delovnik naravnala v nasprotju z notranjo uro ljudi. Ob pritiskih, kot je zahteva po hitrem odzivanju na elektronsko pošto in klice, ljudje zato trpijo za tako imenovanim "družbenim jetlagom". Njihova telesa so namreč nenehno v napačnem časovnem pasu. Rönnenberg ocenjuje, da več kot 70 odstotkov ljudi vstaja bolj zgodaj, kot naj bi, če bi bil njihov cilj vstati spočiti in kar najbolje pripravljeni na delo.
Raziskovalci opozarjajo, da se razmik med notranjo in družbeno uro začne že v času adolescence, saj večina najstnikov zaradi šolskega urnika vstaja bolj zgodaj, kot bi bilo zanje optimalno. Paul Kelley z univerze v Oxfordu je pojasnil, da se s staranjem notranja ura postopoma premika proti bolj zgodnjemu vstajanju, vseeno pa se večina delovne populacije še vedno zbuja prezgodaj.
V idealnem primeru bi se po Kelleyjevi oceni delovni dan začel ob 10. uri. To pa je pogosto v nasprotju z družbenimi stereotipi, saj šefi in sodelavci ljudi, ki vstajajo zgodaj, pogosto vidijo kot bolj marljive in vestne.
Rönnenberg je izvedel poskuse v Volkswagnovi avtomobilski tovarni in ThyssenKruppovi jeklarni v Nemčiji. Delovni čas je prilagodil biološkim uram delavcev in ugotovil, da so bili po spremembah delavci bolj produktivni, bolj zdravi in manj utrujeni tako na delovnem mestu kot tudi v prostem času.
Do enakih ugotovitev je prišel znanstvenik oregonskega inštituta za bolezni na delovnem mestu Ryan Olson. Ta je sodeloval pri leto dni trajajoči študiji v mednarodnem podjetju za informacijsko tehnologijo, kjer so zaposlenim dali možnost bolj proste izbire delovnega urnika, če so le opravili svoje naloge. "Če se nehate osredotočati na čas, morate določiti, za kaj plačujete ljudi," je delodajalce opozoril Olson.
