Po slovenski zakonodaji zdrave živali ne smemo evtanazirati, veterinar pa je tisti, ki da zadnjo besedo in se odloči, ali je res primeren trenutek, da psa uspavamo. Občutek krivde, ki jo nosi vsak pasji lastnik ob tem žalostnem dogodku, se malce zmanjša, saj nima zadnje besede pri tem.
»Veterinar sme evtanazirati psa, ki se bojuje z neozdravljivo boleznijo in se ne bo pozdravil, ali pa tistega, za katerega veljajo dokazi, da je nevaren za okolico in se njegovega vedenja tudi s prevzgojo ne da odpraviti. Ko pa govorimo o starem psu, je zelo težko odločiti, kdaj je res tisti pravi čas,« pojasnjuje kinologinja Alenka Sunčič Zanut iz KD Brežice.
Tudi sama je doživela to izkušnjo, ko se je morala posloviti od dveh psičk. Toda kot pravi, danes svoje odločitve ne obžaluje, saj jima je naredila neke vrste uslugo: »Z gotovostjo trdim, da se bom za ta korak naslednjič odločila, ko bom opazila, da se je kvaliteta življenja mojega psa toliko poslabšala, da mu nadaljevanje bivanje prinaša bolečino, nelagodje.«
Staranje
Proces staranja se pojavi nenadoma: kuža se počasneje giblje, več spi, morda težko vstane in nato ta faza kar nekaj časa miruje. Potem ponovno pride do staranja, slabše vidi, sliši, in na tej stopnji lahko ostane tudi leto, dve, nato se občasno sobno čist kuža doma ponečedi, se izgublja (demenca). Ko opazujemo proces staranja, moramo pri sebi razčistiti, kaj pomeni tolikšen padec kvalitete življenja, da to svojemu psu želimo preprosto prihraniti in ga uspavamo.
Različne poti
Evtanazija se opravi glede na zdravstveno stanje in starost psa, vendar tudi glede na finančne zmogljivosti lastnika živali. »Če ima pes hude težave z zdravjem in je zdravljenje nujno potrebno, lastnik pa tega ni finančno zmožen, evtanazirajo tudi žival, ki še ni stara. Bolno žival, ki je zelo stara, pa se praviloma niti ne zdravi,« je pojasnila veterinarka Mateja Plevnik iz Logatca.
Včasih lastniki pripeljejo žival na evtanazijo, čeprav ni stara ali bolna. V tem primeru veterinar poskuša lastnika pregovoriti: »Poskušamo ga prepričati, da psa kastrira, prevzgoji ali raje odda. Če je pes agresiven in je nevaren domačim, še posebej otrokom, potem takega psa včasih evtanaziramo, tudi če je zdrav. Neagresivne pa vsekakor ne, saj nam tega tudi zakon ne dovoljuje. V tem primeru pomagamo lastnikom pri oddaji takega psa v druge roke,« je pojasnila Plevnikova.
Kako evtanazija poteka
Psu najprej vstavijo kanilo v žilo, nato dobi narkotik v žilo in v nekaj sekundah zaspi, potem to narkozo podaljšajo s sredstvom za evtanazijo, da se ustavi srce. Agresivni psi dobijo najprej pomirilo v mišico, preostali postopek je enak. Lastnik podpiše izjavo, da pes deset dni pred evtanazijo ni nikogar ugriznil. Psa potem veterinar odjavi iz registra psov. »Truplo zadržimo, ga zamrznemo, da ne razpada do prihoda VHS (veterinarsko higienske službe), ki trupla odpelje v sežig. Lastnik lahko truplo na svojo željo po naših navodilih odpelje domov in ga doma pokoplje, lahko pa se odloči za upepelitev trupla in za žaro,« je še pojasnila Plevnikova.
Mogoče nam je misel na upepelitev, žaro in pepel neznana in tuja, a še vedno bolje kot misel, da pokojni hišni ljubljenček nekje leži; opran svojega dostojanstva, kot da ni imel družine, ki je skrbela zanj.
Večno zavetišče
Od lanskega leta obratuje v Sloveniji prvi slovenski krematorij za hišne ljubljenčke, Večno zavetišče. Ustanoviteljica Tanja Škorjanc in njen partner Boštjan poskrbita za dostojno ravnanje po smrti hišnega ljubljenčka. Pokojne hišne ljubljenčke prevzemata na vseh veterinarskih postajah po Sloveniji. Ko se odločite za upepelitev pokojnega hišnega ljubljenčka, izrazite svojo željo veterinarju, ki vam da ovojnico Večnega zavetišča, v kateri so cenik in telefonske številke, na katere pokličete za vse dodatne informacije.
»Krematorij Večno zavetišče je v Pomurju, lastni prevozi v upepeljevalnico niso mogoči, kot tudi ne prisotnost pri postopku upepeljevanja zaradi sanitetnih in varnostnih razlogov. Upepelitve potekajo individualno, skupinskih upepelitev ni. Upepeljujejo samo pokojne hišne ljubljenčke in nobenih drugih odpadkov,« je pojasnila Tanja Škorjanc.
Mavrični prehod
Od prevzema pokojnega hišnega ljubljenčka do vrnitve pepela po navadi mine tri dni. Vrnitev žare s posmrtnimi ostanki je povezana tudi s plačilom. Strošek storitve je sestavljen iz cene prevoza, upepelite in žare. Storitev mora biti plačana pred prevzemom pokojnega hišnega ljubljenčka. Cene prevoza se razlikujejo glede na mesto prevzema, cene upepelitve pa glede na težo pokojnega hišnega ljubljenčka in žare, ki so med 56 in 276 evri.
»Mogoče nam je misel na upepelitev, žaro in pepel neznana in tuja, a še vedno bolje kot misel, da pokojni hišni ljubljenček leži na kupu nekajtonske surovine; opran svojega dostojanstva, kot da ni imel družine, ki je toliko let skrbela zanj. Naj bo tudi njegova zadnja pot čez mavrični most mirna in dostojna,« je zaključila Škorjančeva.
