Morda je otroška igra videti povsem nedolžna in nepomembna, vendar je zelo pomembna za otrokov razvoj. Otrok je pri igri namreč prisoten s celotno osebnostjo, saj ne le posnema, ampak se tudi udejstvuje, hkrati pa se uči, pridobiva izkušnje, krepi fizične in motorične spretnosti, izraža čustva ter razvija govor in inteligenco. Z igro otrok zori v čustveno stabilnega in socialno prilagojenega človeka. Igra naj bo zato svobodna in sproščena, saj je le taka otroku v veselje in spodbuja njegov razvoj.
Otrok skozi igro spoznava svet
Otroška igra je v prvi vrsti prijetna dejavnost (vsaj morala bi biti), usmerjena na igrače, pa tudi na druge žive in nežive predmete v prostoru ter namišljene predmete, ki si jih otrok lahko predstavlja. V igri si otrok oblikuje namišljen svet, hkrati pa se ves čas zaveda stvarnosti oziroma tega, da je vse le igra. Stvarnost prilagodi svojim trenutnim potrebam in željam ter se tako zateče v svoj domišljijski svet.
Vpliv igre na otrokov razvoj
Fizični in motorični razvoj
Otrok si pri igri krepi mišice in živčevje, pridobiva spretnosti, spoznava svoje zmožnosti ter uri motorične spretnosti. Na primer pri plezanju otrok razvija osnovne motorične spretnosti, medtem ko različna ročna dela in druge ustvarjalne dejavnosti vplivajo na razvoj finih motoričnih spretnosti.
Čustveni razvoj
Igra omogoča otroku spoznavanje vrstnikov. V igri z drugimi otroki ali odraslimi, z vživljanjem v različne vloge ter z odnosom do različnih dejavnosti in vsebin otrok doživlja celo paleto čustev, tako negativnih kot pozitivnih. Uči se jih izražati, ravnati z njimi in jih nadzirati (na primer premagovanje strahu, doživljanje zadovoljstva), kar je zelo pomembno za zdrav čustveni razvoj.
Socialni razvoj
Otrok v igri spoznava fizično okolje in pravila, ki vladajo v njem. Skozi igro z vrstniki pa se uči soočanja z drugimi ljudmi, razvija strpnost ter krepi občutek za sodelovanje in pripadnost. Skupinska igra, ki pride bolj do izraza v šolskem obdobju, pa od otroka zahteva, da se podreja pravilom, upošteva druge člane skupine in deluje v korist skupine. Obenem otroku omogoča, da se veseli skupinskega (timskega) uspeha. Vse to je priprava na socialno življenje.
Razvoj domišljije
Igra spodbuja tudi razvoj domišljije, saj je otrok sposoben v igri povezovati dejavnosti in lastnosti, ki v resnici sploh niso povezane. Otrok na ta način izživlja svoje želje in potrebe, hkrati pa spodbuja in razvija svojo domišljijo.
Razvoj inteligence
Pri igri se otrok srečuje z različnimi težavami in ovirami, ki se jih uči premagovati oziroma se z njimi soočati. Te ovire od njega večkrat zahtevajo iskanje novih rešitev oziroma poti, kar pomaga pri razvoju ustvarjalnosti in inteligence.
Razvoj govornih sposobnosti
Pri igri praktično ne gre brez govora, pa naj bo to realni govor, s katerim otroci organizirajo igro, se dogovarjajo, včasih celo ukazujejo, ali pa pogovor s samim seboj ali z igračami.
Vrste igre
Funkcijska igra
Ta vrsta igre je značilna za najmlajše otroke, saj temelji na zaznavanju in gibanju. S funkcijsko igro otrok šele spoznava svoje zaznavno-gibalne funkcije ter raziskuje predmete. Otrok na primer obrača in meče igrače oziroma predmete, odpira in zapira pokrove in vratca, se plazi, pleza, tipa in okuša predmete, jih mečka, trga itd.
Igra prerivanja
Malčki med tretjim in šestim letom se najpogosteje igrajo tako imenovane igre prerivanja, ki vključuje prerivanje, skakanje, kotaljenje, lovljenje itd. Pri tem ne gre za agresivno vedenje, saj malčki nadvse uživajo v tem in se na ta način največkrat igrajo s tistim, s katerim se najbolje razumejo. Glavna funkcija te vrste igre je spodbujanje gibalnega razvoja otroka.
Ustvarjalna igra
Otrok povezuje in sestavlja posamezne igrače v konstrukcijo ali sestavljanko, obdeluje materiale (na primer plastelin, glino), riše, slika, se uri v ročnih spretnostih, poje in pleše.
Igra s pravili
Ta vrsta igre od otroka zahteva prepoznavanje, sprejemanje in podrejanje vnaprej določenim ali dogovorjenim pravilom. Sem spadajo različne družabne in športne igre ter igre spretnosti.
Simbolna igra
Gre za domišljijsko igro, pri kateri si otrok predstavlja ljudi, stvari ali dogodke, ki dejansko niso prisotni (uporablja simbole). Igra se igro vlog, pri kateri se postavlja v vlogo različnih oseb ali živali (otrok se spremeni na primer v mamico, ki hrani otroka, ali v psa, ki hodi po vseh štirih in laja), ali pa v domišljiji spreminja pomen predmetov (škatla na primer postane hiša). Tovrstna igra odraža otrokova izkustva, želje ter stiske in napetosti, ki jih otrok sprošča skozi igro.
Dojemalna igra
Ta tip igre zajema poslušanje, opazovanje (na primer slik, zgodb, predstav) in posnemanje. Izkustva, ki jih otrok pridobi pri tem, pa uporabi pri simbolni in ustvarjalni igri.
Starši naj se vključijo v igro le izjemoma
Igra ni pomembna le za otroke, ampak tudi za njihove starše in vzgojitelje, saj se s pomočjo igre približajo otroku, obenem pa na ta način spoznavajo otrokove sposobnosti, spretnosti in osebnostne lastnosti. Kljub temu pa naj bi bila igra svobodna in sproščena, zato naj bi starši čim manj posegali vanjo. To pomeni, da naj ne bi poskušali pretirano usmerjati igre z navodili in spreminjanjem aktivnosti, saj to zavira otrokovo domišljijo, ustvarjalnost, samoiniciativnost ter samostojnost.
Prav tako ni pametno otroka pri igri povsem prepustiti samemu sebi, še posebej to velja za mlajše otroke. Ti se namreč želijo igrati, vendar si včasih ne znajo pomagati pri iskanju in uporabi sredstev. Takrat je pomoč staršev zelo dobrodošla.
Če torej povzamemo, naj se starši vključijo v otrokovo igro le takrat, ko otrok potrebuje pomoč oziroma kadar mu močno primanjkuje idej ali kadar otrok sam izrazi željo po tem. Kljub vsemu pa morata biti potek in nadzor nad igro prepuščena otroku.
