Več kot polovica danes živečih moških v Sloveniji, ki se imenujejo Miklavž, je bilo rojenih med letoma 1931 in 1970. Po osamosvojitvi je zanimanje za ime upadlo, saj ga do leta 2000 ni prevzel nihče, znova pa se je zanimanje zanj povečalo v zadnjih 13 letih, ko je bilo s tem imenom rojenih osem otrok.
Podobno je z imenom Nikolaj. Od osamosvojitve do leta 2000 se je rodilo 47 Nikolajev, v zadnjih 13 letih pa 170.
Po Miklavžu se imenuje pet slovenskih krajev: Miklavž na Dravskem polju, Miklavž pri Ormožu, Miklavž pri Taboru, Šmiklavž Slovenj Gradec in Šmiklavž pri Škofji vasi. Miklavž na Dravskem polju je tudi občina.
Svetemu Miklavžu oziroma Nikolaju so posvečene tudi številne cerkve in kapele. Po podatkih registra nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi ministrstvo za kulturo, je svetemu Miklavžu posvečenih najmanj 25 cerkva v Sloveniji, svetemu Nikolaju pa več kot 100, med njimi je tudi ljubljanska stolnica. Ponekod uporabljajo obe imeni.
