Kot glavnega krivca za propadanje obdelovalnih površin navajajo trenutne metode obdelovanja zemlje, ki bi, kar se tiče proizvodnjo hrane, v bližnji prihodnosti lahko vodile v katastrofo.
Z nanašanjem gnoja neposredno na prst in s kolobarjenjem bi organskim snovem, strukturi in hranilom zemlje omogočili, da se lahko primerno obnavljajo.
»Stopnja erozije preoranih polj je v povprečju 10- do 100-krat večja od stopnje formiranja prsti. Skoraj 33 odstotkov obdelovalnih površin smo v zadnjih 40 letih izgubili ravno zaradi erozije. Drug dejavnik je še onesnaževanje,« je dejal DuncanCameron, biolog z britanske Univerze v Sheffieldu. »To je resnična katastrofa, če upoštevamo, da je za formiranje 2,5 centimetra vrhnje plasti prsti v normalnih obdelovalnih pogojih potrebnih 500 let,« je še dodal.
Raziskovalci so v poročilu, ki je bilo predstavljeno na podnebni konferenci v Parizu, opozorili, da trenutni način kmetovanja s pretirano uporabo gnojil (ta letno terjajo dva odstotka svetovnih zalog energije) ni trajnosten, saj da gnojila škodijo prsti. Kot je dejal Cameron, prst kmalu ne bo več dobra za kaj drugega, kot za držanje rastline pokonci. Rešitev so, tako raziskovalci, predindustrialne metode obdelovanja zemlje. Z nanašanjem gnoja neposredno na prst in s kolobarjenjem bi organskim snovem, strukturi in hranilom zemlje omogočili, da se lahko primerno obnavljajo. Za trenutno stanje pa niso krivi kmetovalci, opozarjajo raziskovalci, temveč kapitalizacija.
