A mesto bo zdaj v luči pričakovanega 40-odstotnega povečanja prebivalstva do leta 2050 svojo zeleno usmerjenost pripeljalo do novih razsežnosti. Z raznimi ukrepi želijo tako doseči, da bo osebni avtomobil do takrat odvečno prevozno sredstvo.
Parki in čist zrak predstavljajo ponos razmeroma majhne finske prestolnice, kjer prebiva dobrih 600.000 prebivalcev. Ker pa se mesto sooča s pričakovano eksplozijo prebivalstva v prihajajočih letih, ko naj bi se število prebivalcev povečalo za približno 250.000, so načrtovalci urbanističnih politik začeli razmišljati o načinih, kako najbolj učinkovito obvladati to povečanje.
Čeprav uporabe avtomobilov ne bodo prepovedali, predvidevajo druge načine zmanjševanja priljubljenosti tega prevoznega sredstva. Prepoved bodo nadomestile višje parkirnine, mesto se bo osredotočilo na izboljšanje storitev javnega prevoza, povečali bodo število zelenih površin, prav tako pa bodo zagotovili boljšo pokritost mesta s ponudniki raznovrstnih storitev, tako da bodo te na dosegu roke čim več meščanov. S tem želijo povečati uporabo koles, ki ob dejstvu, da so razdalje krajše, tako ponovno pridobijo na priljubljenosti.
Za izboljšanje javnega prometa načrtujejo še bolj razvejano omrežje podzemne železnice, vlakov in tramvajev. S tem bodo zaobjeli tudi tiste, ki se morajo po opravkih voziti dalj časa, saj naj bi jih boljši javni prevoz prepričal v opustitev osebnega avtomobila. Vodja helsinškega oddelka za mestno načrtovanje Rikhard Manninen aktivnosti oblasti imenuje bulevardizacija, s čimer ima v mislih načrtovano zamenjavo glavnih mestnih prometnic s sprehajalnimi površinami.
Do leta 2050 želi mesto postati ogljično nevtralno, kar pomeni, da bo v ozračje izpustilo le toliko toplogrednih plinov, kolikor jih lahko vsrkajo mogočni finski gozdovi v okolici. Alpo Tani, eden od helsinških mestnih načrtovalcev, pravi, da so Helsinki že doslej napravili veliko delo pri zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida, ampak da to še vedno ni dovolj, zato se bodo v tej smeri trudili tudi v prihodnje.
Niso pa vsi navdušeni nad spremembami. Helsinška trgovinska zbornica je načrte označila za prenapihnjene in sanjaške. Težava je namreč v tem, da mestu z vsemi njegovimi parki, cestami in marinami zmanjkuje prostora. Osrednji helsinški park je tako kar trikrat večji od slavnega newyorškega Centralnega parka.
Na omejevanje avtomobilskega prometa so se mestni urbanisti osredotočili zato, ker ti prispevajo kar okoli 20 odstotkov vseh izpustov, kar bo v primeru neukrepanja do leta 2050 pomenilo še 30 odstotkov večje onesnaževanje.
Mnenja meščanov so razdeljena, upirajo se zlasti delovno aktivni, ki jim vožnja z avtomobilom vzame neprimerno manj časa, kot bi ga porabili za vožnjo z javnim prevozom, pri čemer ta na nekatera območja trenutno sploh ne seže. Po drugi strani pa so nekateri upokojenci mnenja, da je zamisel odlična, ker lahko javni promet prepelje veliko več oseb kot osebni avtomobili.
