Novice Svet24

Uborni zaslužek, ki mu ga je prineslo rudarjenje, je plemenitil z vodenjem po divjinah ameriških zveznih držav Utah in Kolorado. V začetku novembra leta 1873 se je Alfred Packer na čelu skupine 21 mož iz Bigham Canyona v Utahu odpravil proti domnevnemu najdišču zlata v bližini Breckenridgea v Koloradu. Po treh mesecih napornih potovanj se je skupina zatekla v tabor indijanskega plemena Ute poglavarja Ourayja, kjer stoji mesto Montrose. Ute so shirane in premražene može sprejeli medse ter jim dali jesti in piti. Poglavar Ouray jim je svetoval, naj ostanejo pri njih, dokler posebno okrutna zima ne popusti. A ker so se jim delno povrnile moči, so se Packer in pet drugih odločili, da nadaljujejo s potovanjem.

Wikipedia

Prva različica dogodkov

Dva meseca pozneje je Packer sam prispel v Los Pinos. Za človeka, ki se je v ostri zimi prebil skozi Skalno gorovje, je bil v presenetljivo dobrem stanju. Sprva je trdil, da se je od svojih sopotnikov ločil v snežnem viharju in da je živel od zajcev in raznovrstnega rastja. Ljudje pa so postali sumničavi, ko so odkrili, da je imel Packer nenavadno veliko denarja in številne predmete, ki so pripadali njegovim tovarišem. Pod težo vprašanj je priznal, da je resnica veliko bolj grozovita: štirje od moških, je trdil, so podlegli ekstremnim vremenskim razmeram. Ostala sta le Packer in Shannon Bell. Temu naj bi se zmešalo in ker je Packerju stregel po življenju, ga je bil primoran pokončati v samoobrambi. Nato pa ga je pojedel.

Druga različica dogodkov

Čeprav šokantna bi Packerjeva zgodba gotovo bila sprejeta kot tragična neprilika, če ne bi preiskovalci odkrili, da so bila trupla petih moških nakopičena v enem taboru in ne vzdolž poti, kot je trdil Packer. Moškega so aretirali in obtožili umora, a mu je uspelo pobegniti in se devet let izmikati roki pravice. Ujeli so ga v Wyomingu leta 1883. Takrat je povedal novo zgodbo. Trdil je, da je šesterica v tabor prispela živa, a so bili prešibki, da bi lahko nadaljevali. Nekega dne se je Packer odpravil iskati sled – ko se je nekaj ur pozneje vrnil, je odkril, da se je Bellu zmešalo in da je s sekiro pokončal štiri sopotnike. Ob Packerjevemu povratku naj bi že kuhal meso enega od njih. Ko ga je zagledal, ga je napadel s sekiro, Packer pa ga je dvakrat ustrelil v trebuh. Izgubljenemu in ujetemu v taboru mrtvecev mu ni preostalo drugega, kot da je naslednjih nekaj dni jedel meso svojih mrtvih tovarišev.

»Človeško meso mi je priraslo k srcu, sploh tisto na prsih.« - Alfred Packer

Vztrajal, da je nedolžen

Njegova kredibilnost je bila načeta, ker je tolikokrat spremenil svojo zgodbo. Porota ga je obsodila uboja. Za rešetkami je bil do leta 1901, ko so pretehtali dvomi o njegovi krivdi. Do leta 1907 je živel v Littletonu v Koloradu, dokler ni umrl, star 65 let. Ves čas pa je vztrajal, da je nedolžen. Nedavne forenzične preiskave se s tem bolj kot ne strinjajo.