Čeprav jasnega razloga, zakaj je bila mreža predorov pred 12.000 leti sploh zgrajena, številni strokovnjaki domnevajo, da je služila kot zaščita pred napadalci in drugimi nevarnostmi. Za njih pa obstaja še ena razlaga: predori bi lahko služili kot neke vrste hitre ceste, s pomočjo katerih so ljudje dostopali do oddaljenih krajev po vsej celini.
Medtem ko so nekateri predori relativno klavstrofobijo vzbujajoči – premera slab meter –, imajo drugi pravcate stranske prostore, morda celo shrambe.
Nemški arheolog dr. Heinrich Kusch je v svoji knjigi Skrivnosti podzemnih vrat do starodavnega sveta zapisal, da so bili pod vrsto neolitskih naselbin po celotni Evropi odkriti dokazi o podzemnih predorih. Dejstvo, da po 12.000 letih obstajajo še danes, pomeni, tako Kusch, da so morali biti resnično dobro zasnovani in kakovostno udejanjeni. »Na tisoče jih je bilo po Evropi,« je dejal Kusch. »V Nemčiji smo odkrili na stotine metrov podzemnih predorov, podobno tudi v Avstriji. Najti jih je mogoče po celotni Evropi,« je še povedal. Odkriti deli predorov danes merijo po več sto metrov, a med seboj niso več povezali. Kusch je prepričan, da ni bilo vedno tako.
Medtem ko so nekateri predori relativno klavstrofobijo vzbujajoči – premera slab meter –, imajo drugi pravcate stranske prostore, morda celo shrambe. Ob nekaterih vhodih, tako Kusch, so bile celo zgrajene kapele, saj se je Cerkev menda bala staroverske dediščine, ki so jo predstavljali predori, zaradi česar so se trudili prikriti njihov obstoj.