Cena postopka ostaja neznanka, prav tako pa ni znano, kje sploh nameravajo dobivati možgane – znano je le, da nameravajo s pomočjo kriogenike reševati možgane preminulih.
Namesto da bi stremeli k podaljševanju življenja, bi v losangeleškem podjetju raje obujali mrtvece s pomočjo umetne inteligence. Podrobnosti o sami tehnologiji so zaenkrat še skope – povsem mogoče je celo, da gre za potegavščino, kot menijo nekateri; znano je le, da načrtujejo zamrzovanje možganov, preden bi vanje vstavili tako imenovani »osebnostni čip«. Ustanovitelj JoshBocanegra svojim kritikom zagotavlja, da je smrtno resen glede obujanja mrtvih ter prepričan, da bo kaj takega mogoče izvesti že v naslednjih tridesetih letih. S pomočjo umetne inteligence in nanotehnologije bi tako v prej omenjeni osebnostni čip shranili podatke o pogovornih stilih, vzorcih obnašanja, mišljenjskih vzorcih in posameznikovih telesnih funkcijah. Te podatke naj bi nato programirali v »več senzorno tehnologijo«, vgrajeno v umetno telo z možgani preminulega človeka. Rešitev pa imajo tudi za same možgane. Te bi preprosto obnavljali s kloniranjem, da jih ne bi načel zob časa. A verjetno velja omeniti, da Bocanegra ni znanstvenik, temveč podjetnik in samooklicani vizionar.
S pomočjo tehnologije
Cena postopka ostaja neznanka, prav tako pa ni znano, kje sploh nameravajo dobivati možgane – znano je le, da nameravajo s pomočjo kriogenike reševati možgane preminulih. A skoraj gotovo je, da ne bo primanjkovalo posameznikov, ki bodo po smrti hoteli darovati svoje možgane za možnost podaljšanega življenja. Kakorkoli že, možgani bodo, ko bo tehnologija to omogočala, nato romali v umetno telo. Tega bo oseba, zreducirana zgolj na možgane, preko možganskih valov upravljala kar z mislimi – podobno, kot danes upravljajo z naprednimi protezami.
Obstaja zgornja meja
Pri Googlu so sicer prepričani, da je mogoče, da bomo ljudje nekoč dočakali tudi do petsto let, pri tem pa računajo predvsem na medicino in biomehaniko. Nevrobiolog Sir Colin Blakemore pa ni takšnega mnenja. Po njegovem mnenju starost sto dvajset let predstavlja zgornjo mejo trajanja človeškega obstoja, ne glede na vse dobrodejne učinke tehnološkega napredka. Tudi medicina naj bi ne imela pretiranega vpliva na podaljševanje človeškega življenja. Blakemore zato meni, da je pomembneje, da se zdravstveni razvoj usmeri v zagotavljanje večje kakovosti zdravja in življenja starejših ljudi.
