Zanimivosti

Teroristični napad v Parizu naj bi zakuhali prostozidarji, da bi začeli 3. svetovno vojno

J.P.
18. 11. 2015, 15.34
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Na spletu se je pod psevdonimom Sorcha Faal pojavil zapis, v katerem je navedeno, da naj bi rusko ministrstvo za obrambo teroristični napad v Parizu označilo za obredni poboj v režiji prostozidarjev.

Reuters
Eden od poškodovanih v napadih v Parizu.

Na delu naj bi bil element prostozidarjev, ki zaseda pomembne položaje v ameriški Centralni obveščevalni agenciji, v francoski Generalni varnostni direkciji, v britanski zunanji obveščevalni službeni SIS, v izraelskem Vojaškem obveščevalnem direktoratu ter v Vatikanu. V članku je nadalje zapisano, da je ruska obveščevalna služba Glavni obveščevalni direktorat rusko ministrstvo za obrambo o »petku 13.« obvestila že 27. oktobra, potem ko so se v Washingtonu D.C. sestali John Brennan, direktor Centralne obveščevalne agencije; Bernard Bajolet, direktor Generalne varnostne direkcije«; John Sawers, nekdanji vodja MI6; ter Yaaco Amidror, nekdanji vodja Vojaškega obveščevalnega direktorata. Uradni namen sestanka Zahodnih obveščevalnih veleumov – tako naj bi pisalo v ruskem poročilu –, naj bi bil njihov javni nastop na konferenci v režiji Centralne obveščevalne agencije in Univerze Georgea Washingtona, kjer so odločali o prihodnosti Bližnjega vzhoda. Po konferenci pa naj bi se skrivaj zbrali v domu ameriškega podpredsednika Josepha Bidna, člana Družbe Jezusove – jezuita –, katerim naj bi pripadal tudi Brennan. Po sestanku naj bi Bernard Bajolet dejal, da bo zaščita sirskega naroda od sedaj najprej drugačna, zaradi česar so v ruski obveščevalni službi ministrstvo opozorili, da so v igri prostozidarski številki 11 in 13.

Ameriški kongres je že leta 1913 razkril povezavo med jezuiti in prostozidarji, saj da so njihove prisege skorajda identične.

Krvavo maščevanje

Petek 13. je posebnega pomena za prostozidarje in jezuite. Na petek, 13. oktobra leta 1307, so namreč izobčili njihove skrivne organizacije, čeprav so se razglasili za nedolžne, njihov vodja Jacques de Molay pa je sedem let pozneje (na petek, 13. marca 1314) pred notredamsko katedralo končal na grmadi. Glavni obveščevalni direktorat je menda že leta 2013 opozarjal, da se bodo prostozidarji in jezuiti maščevali za smrt svojega vodje, potem ko je Frančišek kot prvi jezuit 13. marca istega leta postal papež – točno 699 let po smrti de Molayja. Ameriški kongres je že leta 1913 razkril povezavo med jezuiti in prostozidarji, saj da so njihove prisege skorajda identične.

Povračilo brez usmiljenja

Kot je še pisalo v ruskem poročilu, bodo Francozi po napadu gotovo zahtevali povračilo brez usmiljenja, tako pa bo vse pripravljeno za vojaško soočenje z Rusijo. Ta že od 30. septembra bombardira Islamsko državo in njene zaveznike. Sorcha Faal, kdorkoli že to je, v svojem sestavku piše še, da se prostozidarski in jezuitski zarotniki najbolj bojijo, da bo zaradi ruske dejavnosti njihova ne najbolj skrivna podpora teroristov postala še bolj očitna, s tem pa tudi njihova globalna agenda.