»Pri večini zdravnikov, ki so se začeli ukvarjati s funkcionalno medicino, je zgodba podobna: imeli so neko težavo s svojim zdravjem, ki je z običajnimi metodami niso mogli rešiti, zato so začeli iskati tudi druge možnosti in se ustavili pri funkcionalni medicini. Jaz take zgodbe nimam. Naredila sem specializacijo iz splošne kirurgije, potem pa tudi MBI, ker sem prepričana, da je treba imeti široko znanje, a tudi to se mi ni zdelo dovolj. Naredila sem tudi tečaj za zdravstvenega inštruktorja (health coach). Vendar sem ugotovila, da za celostno obravnavo človeka potrebujem še nekaj več. To ni bila le prehrana, temveč tudi povezava duha, telesa in duše. Če hočeš biti zdrav, moraš poseči tudi na druge ravni, ki zadevajo duševnost, doživljanje, čustva, vpliv stresa, pomen medsebojne povezanosti vseh sistemov v telesu, tako imenovano psihonevroimunologijo. Kako lahko s psihično in čustveno naravnanostjo spreminjaš svojo biokemijo. To je dokazano,« je povedala dr. Wahlova.
Še nekaj več. Lotila se je raziskovanja in naletela na dr. Hymana ter njegov inštitut za funkcionalno medicino. Odločila se je, da je prav to tisto, kar potrebuje, in odpotovala v ZDA na izobraževanje. Zdaj je v fazi pridobivanja certifikata za zdravljenje s funkcionalno medicino. Kaj to pomeni za bolnike? »Trenutno funkcionalno medicino prakticiram v zdravstvenem domu v Kamniku, kjer imam posvetovalnico, vendar le občasno, po dogovoru s pacientom. Tja pridejo ljudje, ki so pripravljeni za svoje zdravje narediti nekaj več. To so večinoma tisti, ki se soočajo s kakšno resnejšo zdravstveno težavo. Ljudje vse bolj vidijo, da to potrebujejo. Je pa res, da so to šele začetki,« razlaga dr. Wahlova. Idealno bi bilo, če bi se strokovnjaki z različnih področij povezali in skupaj pomagali bolnikom, kakor je to na inštitutu Marka Hymana v ZDA. Tam so namreč v skupini zbrani vsi, od specialistov za prehrano do terapevtov, ki ponujajo pomoč na psihični ravni, kiropraktikov, specialistov tradicionalne kitajske medicine, pa tudi specialistov endokrinologije, nevrologije, ginekologije in še številnih drugih.
Človek je celota. Funkcionalna medicina se povsem posveti človeku v celoti. To je kot nekakšno drevo. »Korenine predstavljajo človekov življenjski slog: spanje, gibanje, prehrano in hidracijo, stres, zveze, povezave med ljudmi, poškodbe, mikroorganizme v telesu in onesnaževalce iz okolja. Potem so čustveni, duševni in duhovni vplivi, genetska predispozicija, izkušnje, prepričanja, odnos do življenja. Zelo pogosto se zgodi, da je sprožilec težave čisto banalen dogodek. Po deblu drevesa sledijo dogodki iz preteklosti, sprožilci in mediatorji, torej tisto, kar bolezensko stanje vzdržuje. Od tod naprej slediš temeljnim sistemom telesa, ki so jedro neravnovesij; gre za področje asimilacije, torej sposobnost telesa, da prejema karkoli, kar se dogaja v prebavilih, z absorpcijo, stanje črevesne flore, respiracija. Potem sta tu obrambni in regenerativni sistem, pa uravnavanje energije, toksičnost, razstrupljanje, komunikacija med sistemi (živčevje, hormonski sistem), prenosi po žilnem in limfnem sistemu ter ohranjanje celotne strukture od skeleta do celičnih membran,« pojasnjuje dr. Wahlova.
To drevo se potem nadaljuje v znake bolezni, diagnozo v organskem sistemu, od prebavil, žlez, srčno-žilnega sistema do dihal, sečil, jeter in tako naprej, skratka vseh sistemov v telesu. Poenostavljeno povedano, znaki bolezni so le tisti osrednji del, od katerega se je treba spustiti navzdol vse do življenjskega sloga in navzgor do težav v določenem organskem sistemu.
Na zdravje vpliva čisto vse! »Ko gledaš človeka, ne sprašuješ zgolj o znakih, temveč, na primer, vprašaš, kolikokrat v življenju je jemal antibiotike. Izprašaš ga o vsem, o otroštvu, najstniškem obdobju, zgodnji odrasli dobi, vse do sedanjosti. Pomembno pa je tudi tisto, kar se je dogajalo, še preden se je rodil. Iz tega razbereš, kateri so možni sprožilci neke težave, kaj jih v telesu vzdržuje in kako se kažejo posledice,« pravi dr. Wahlova. Funkcionalna medicina namreč gleda delovanje sistemov (funkcioniranje), ne le stanja organskih sistemov samih. Potem sledi zdravljenje, ki je zaradi tega lahko povsem drugačno, kot je bilo prej, in vključuje prehranske dodatke, vitamine, na primer vitamin D, ki ga veliko ljudem danes manjka. Ali maščobne kisline omega 3. Lahko pa vključuje tudi običajna zdravila, vse je odvisno od težave, je razložila dr. Wahlova.
Če čisto laično povzamemo, lahko človek, ki ima neko zdravstveno težavo, od zdravnika funkcionalne medicine pričakuje, da se bo z njim temeljito pogovoril (kar običajno traja uro in pol), seveda ga bo tudi pregledal in naročil ustrezne preiskave, potem pa vse to strnil v življenjsko zgodbo, ki je človeka pripeljala do slabšanja zdravstvenega stanja. Kot rečeno, sprožilec težave je lahko nekaj čisto vsakdanjega, kar se pogosto dogaja (na primer, da ste si zvili gleženj in potem nikoli več niste bili taki kot prej).
Težnja takega zdravnika ni, da bi po neki shemi, sledeč izvidom, predpisal to ali ono zdravilo. Lahko da ne bo predpisal ničesar, temveč vam bo dal koristen nasvet, ki pa vam lahko vrne zdravje. To je idealno, saj vemo, da imajo vsa zdravila tudi neželene stranske učinke, in prav zdravila pogosto prispevajo k nastanku težav. Res je, da jih občasno potrebujemo, vendar pa dostikrat še zdaleč ne toliko, kolikor jih zaužijemo.
Funkcionalna medicina hitro prodira v svet in ima veliko prihodnost, saj napoveduje tudi zmanjšanje stroškov za zdravljenje.
Tako rekoč vedno je sprememba življenjskega sloga nujni sestavni del celovite rešitve: sprememba prehrane, spanja, rekreacije. Marsikatero težavo lahko, na primer, olajša že neki vitamin ali mineral.