Človeške dlani so manjše, prsti pa krajši od tistih naših najbližjih sorodnikov. So pa zato naši palci močnejši in bolj gibčni.
Znanstveniki so dolgo mislili, da je bil razvoj dlani podrejen izključno ročnim spretnostnim. David Carrier z Univerze v Utahu pa ima svojo teorijo. Prepričan je namreč, da so se človeške dlani razvile tudi kot orožje.
»Obremenitev kosti za rekonstrukcijo evolucije kompleksnih lastnosti je kratko malo absurdna.« - Brigette Demes
S sodelavci se je zato lotil eksperimenta z devetimi rokami človeških trupel. Raziskovalci so najprej kite v rokah povezali z ribiškimi vrvicami. Te so napeljali na vijake, kakršni so na kitari namenjeni uglaševanju. Tako so lahko napenjali kite: dlan je bila povsem odprta, šibko stisnjena ali trdno stisnjena v pest, sile, ki so delovale na kosti, pa so spremljali s senzorji. Roke so nato namestili na nihalo in jih vihteli po utežeh, ki so bile opremljene s senzorji. Po več sto udarcih z odprtimi dlanmi in pestmi so ugotovili, da lahko ljudje 55-odstotno močneje udarijo s trdno stisnjeno pestjo kot pa z mehko stisnjeno ter dvakrat bolj silovito s trdno stisnjeno pestjo kot pa z odprto dlanjo, ne da bi si pomolili kosti v dlaneh. Kar pomeni, tako Carrier, da pesti pred poškodbami ščitijo dlančnice v dlaneh.
Vsi strokovnjaki pa niso tako zelo prepričani. Brigitte Demes z newyorške Univerze Stony Brook je dejala, da pritiski na kosti ne morejo razkriti, za kakšno ravnanje so se razvile: »Obremenitev kosti za rekonstrukcijo evolucije kompleksnih lastnosti je kratko malo absurdna.«
